Piše: C. R.
Vlada in infrastrukturno ministrstvo pri zagotavljanju pogojev za delo državne DRI kot notranjega izvajalca za državo v letu 2020 nista bila učinkovita, Direkcija RS za infrastrukturo je bila pri nadzoru nad aktivnostmi DRI v tem obdobju delno učinkovita, DRI pa je bil pri poslovanju prav tako le delno učinkovit, je ugotovilo računsko sodišče.
DRI je največje slovensko inženirsko in svetovalno podjetje v državni lasti. Ustanovljen je bil z namenom, da kot notranji izvajalec za javne naročnike opravlja investicijske storitve, vključno z nadzorom nad gradnjami in koordinacijo investicij v železniško in cestno infrastrukturo. Njegovi največji naročniki so ministrstvo, direkcija in Dars.
Model za zagotavljanje inženirskih storitev javnim naročnikom ni bil premišljen in določno opredeljen. Vlada je odločitev sprejela brez ustreznih strokovnih podlag in primerjave različnih alternativ. Spregledane so bile slabosti modela, predvsem tveganja oviranja konkurence, nedopustnih državnih pomoči, odvisnosti od enega ponudnika ter političnih vplivov na družbe v državni lasti, je v danes objavljenem revizijskem poročilu zapisalo računsko sodišče.
Vlada in ministrstvo tudi nista poskrbela, da bi bili za oddajo naročil DRI kot notranjemu izvajalcu (brez izvedbe javnega razpisa) izpolnjeni vsi zakonski pogoji, zato namen DRI ni bil dosežen. Večina naročnikov obstoja pogojev ni mogla preveriti in torej izjeme ne bi smela uporabljati. Nekateri državni organi so na DRI prenašali vedno večji obseg nalog, celo take, za katere so bili zadolženi sami, so opozorili na sodišču.
“Status notranjega izvajalca DRI dopušča omejeno nastopanje na trgu, vendar bi osrednje poslanstvo DRI moralo biti izvajanje storitev kot notranjega izvajalca. Vendar mu naročniki niso zagotovili tolikšnega obsega poslov, da bi bil izpolnjen pogoj glede obsega dejavnosti, zato je DRI v praksi 45 odstotkov svojih dejavnosti izvajal na trgu,” so navedli.
Da bi izpolnil pogoj glede obsega dejavnosti, se je DRI prijavljal tudi na razpise istih naročnikov, ki so mu oddajali naročila kot notranjemu izvajalcu, dodatno pa je izvajal storitve tudi za druge domače in tuje tržne udeležence.
“Taka tržna usmeritev dodatno ogroža izpolnjevanje pogojev za uporabo izjeme. Hkrati DRI ni vodil ločenega računovodstva, zato ni bilo mogoče ugotavljati poslovnega rezultata obeh dejavnosti ločeno, kar predstavlja tudi tveganje navzkrižnega subvencioniranja tržnega udejstvovanja iz prihodkov netržnega dela,” so izpostavili revizorji.
Direkcija kot največji naročnik storitev pri oddaji naročil DRI kot notranjemu izvajalcu medtem ni preverila in izkazala izpolnjevanja vseh pogojev iz javnonaročniške zakonodaje. Prav tako med drugim ni v celoti učinkovito spremljala in nadzirala izvajanja pogodb, ki jih je sklenila z DRI. Hkrati ni zagotovila, da bi ji DRI ustrezno poročal o realizaciji investicij na področju železniške infrastrukture in državnih cest, pa tudi ne ustreznega načrtovanja finančnih sredstev za izvajanje storitev DRI na področju državnih cest.
DRI kot notranji izvajalec ni zagotovil izpolnjevanja vseh pogojev iz javnonaročniške zakonodaje, med drugim ni izpolnjeval pogoja gospodarske odvisnosti. V svojih strateških in letnih operativnih načrtih ni določno in merljivo opredelil ciljev, povezanih z vlogo notranjega izvajalca. V preveliki meri je zasledoval tržno usmeritev družbe oziroma skupine, čeprav to ogroža izpolnjevanje pogojev za notranjega izvajalca. Ob tem ni vodil ločenega računovodstva, čeprav je izvajal tako pridobitne kot tudi nepridobitne dejavnosti, ni ustrezno načrtoval izvedbe pogodbenih nalog in o tem poročal direkciji, je mogoče brati med očitki družbi.
Računsko sodišče je od revidirancev zahtevalo predložitev odzivnih poročil in jim za izboljšanje poslovanja podalo več priporočil.
Po koncu revizijskega obdobja je sicer prišlo do sprememb v upravljanju DRI, saj DRI ne upravlja več vlada, temveč Slovenski državni holding (SDH). Te spremembe niso bile predmet revizijskih pregledov, predstavljajo pa tveganje, da bo namen DRI dosežen še v manjši meri, zato je računsko sodišče na to opozorilo v revizijskem poročilu in z dopisom vladi, ministrstvu in SDH.
Skratka, še ena klofuta za infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek in premierja Roberta Goloba.
