Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracíja preberite o botrih iz ozadja, ki nas s svojimi nesposobnimi levičarskimi vladami ves čas tranzicije razvojno tiščijo navzdol, kar se zelo pozna tudi v denarnicah velike večine Slovenk in Slovencev. Pišemo o tem, kako je levičarska kamarila pod vodstvom Zorana Jankovića slavila »dan zmage« oziroma t. i. osvoboditev Ljubljane leta 1945, pa tudi o tem, kako si skuša vladajoča elita skuša drastično dvigniti plače. Objavljamo intervjuje s poslancem Jožetom Tankom in Danijelom Krivcem ter gospodarstvenikom Blažem Cvarom. Z Demokracijo boste vedeli več!
Slovenija je že tri leta po vstopu v EU, 1. januarja 2007, v času, ko je vlado vodil Janez Janša, finančni minister pa je bil Andrej Bajuk, kot prva med novimi članicami sprejela skupno evropsko valuto (evro). Vstop v evroobmočje ni bil samoumeven. S prevzemom evra je Slovenija še poglobila svojo povezanost z drugimi državami EU. Skupno valuto je naša država prevzela kot 13. v skupini članic EU, kar je pomembno poenostavilo poslovanje podjetij in plačevanje državljanov. Poleg Slovenije so 1. maja 2004 v EU vstopili še Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Ciper in Malta. To je bila največja širitev v zgodovini EU tako po številu prebivalcev kot po številu držav. Večina držav, ki so se pridružile povezavi, je bila še poldrugo desetletje prej del komunističnega bloka. Poleg Slovenije tako dve desetletji članstva v EU danes praznujejo še v devetih državah.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
V novi številki Demokracije še preberite:
Enajst list za devet poslanskih mest: bo zmagala preudarnost?
Glede na nizko število poslanskih mandatov, ki pripadajo Sloveniji, pa je jasno, da bodo glavni dobitek imele samo prve tri ali največ štiri liste. Teoretično bi sicer evropske poslance lahko dobilo prvih devet list (od skupaj dvanajstih) pod pogojem, da bi bil njihov izid dokaj izenačen v razponu od 9 do 14 odstotkov. Seveda je v realnosti vse precej drugače. Jasno je, da bodo prednost imele predvsem parlamentarne stranke – vseh pet bo namreč kandidiralo na evropskih volitvah, za poslanska mesta pa se jih je potegovalo še veliko več. Pred desetimi leti je za osem poslanskih mest kandidiralo kar 16 list. Ob tem velja spomniti, da vsaj v Sloveniji ne obstaja formalni prag za pridobitev poslanskega mandata. Vseeno pa v praksi to pomeni, da mora lista osvojiti vsaj deset odstotkov, čeprav bi teoretično zadostovalo tudi manj. Na prejšnjih volitvah so poslanske mandate osvojile štiri liste, med katerimi je bila na četrtem mestu NSi z 11,12 odstotka glasov, kar je malo manj kot osmina vseh glasov, zato ti preprosti izračuni niso vedno pravilo. Zakon o volitvah v evropski parlament določa, da se delitev mandatov opravi na ravni celotne države, kjer se poslanska mesta dodelijo listam kandidatov po d’Hondtovem sistemu, nato pa se s pomočjo štetja preferenčnih glasov naredi imenska razporeditev mandatov.
Vladajoči si nameravajo dramatično zvišati plače
Pravzaprav Klakočar Zupančičeva ravna huje kot Klemenčič. Pri ustavnem sodniku Jakliču ji je celo ustavno sodišče z izjavo za medije že sporočilo, da dodatno delo, ki ga je opravljal sodnik Jaklič, zakon o ustavnem sodišču dovoljuje in da ta zakon tudi nikjer ne določa, da bi tega dela ne smel opravljati kot s. p. Gre torej le še za politične očitke, da je bilo plačanih nekaj manj davkov kot bi jih bilo ob plačilih na druge načine. A to, če smo pošteni, ni Jakličev problem. To je problem Klakočar Zupančičeve. Takšno zakonsko ureditev imamo. Uzakonili so jo poslanci. Ona je prva med njimi. V preteklosti pa so te te ugodnosti uporabili tudi novinarji portala Necenzurirano z nekdanjo generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković vred. In to v časih, ko so »biznisirali« s portalom Siol.net državnega Telekoma in vlekli denar prek SEE M. & C še iz Gen-I Roberta Goloba, centra Brio Klemena Boštjančiča, Gorenja …
Intervjuja: Jože Tanko in Danijel Krivec
»Svoboda je pojedla že veliko zarečenega kruha, saj pri njih odločitve večkrat ne vzdržijo več kot nekaj dni. Včasih se vse spremeni že po nekaj urah. Predsednik vlade Golob je dejal, da so evropske volitve prepomembne, da bi jih združevali z referendumi. Nato pa so gladko sprejeli tri posvetovalne referendume, od tega dva zelo sporna, na kar je opozorila tudi zakonodajna služba državnega zbora,« je v intervjuju povedal dolgoletni poslanec SDS Jože Tanko. Tudi njegov kolega Danijel Krivec, ki je prav tako v preteklosti vodil poslansko skupino SDS, meni podobno: »Načeloma sicer nimamo težav s posvetovalnimi referendumi, vendar pa ne tako, da se o tem odloča brez osnov in na hitro. Gre za pomembne teme, posebno glede evtanazije in marihuane, kar ima lahko zelo široke posledice. To, kar zdaj počnejo, je nevaren precedens. Ocenjujemo, da o tem ne moremo odločati na dan evropskih volitev, kjer je težišče na temah, pomembnih tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo. To, kar nam zdaj vsiljujejo, pa bo lahko pozornost odvrnilo od tega.«
Boter zbral levičarsko »elito« na Ljubljanskem gradu
Janković je v svojem govoru v močno »štokavsko« obarvanem naglasu, kot so to pravilno ugotovili na portalu Nova24TV, »tovarišicam in tovarišem« postregel z obilico samohvale o tem, kaj vse gradijo, pohvalil je tudi Aleksandra Čeferina, da je uničil idejo o evropski Superligi. Čeferin je bil na slovesnosti skupaj z ženo. Janković se je tudi pohvalil, kako uspešen je bil projekt Centra Rog. Dotaknil se je tudi kanala C0, ki ga gradi prek ljubljanskega vodonosnika. Izrazil je prepričanje, da bodo kanalizacijski vod dokončali, čeprav jim (domnevno) nekateri »nagajajo«. Kot kaže, namerava pitno vodo za več kot 300 tisoč prebivalcev Ljubljane onesnažiti s fekalnimi odpadnimi vodami, pri tem se ne pusti motiti. Botri pa mu to dovoljujejo. Ali bolje, Janković postaja drugi boter v državi, prvi je (še vedno) sedel v prvi vrsti. Nadalje se je Janković hvalil, da gradijo 300 novih stanovanj in dom za brezdomce.
Italija in Avstrija zaradi množičnih migracij podaljšujeta nadzor na mejah s Slovenijo
Potem ko so mediji poročali o izjavi italijanskega ministra Tajanija, smo se pri notranjem ministrstvu pozanimali, kako komentirajo njegove besede. Tri dni po Tajanijevi izjavi so nam sporočili, da za zdaj še niso prijeli nobenega uradnega obvestila o tem iz Rima. »Na Ministrstvu RS za notranje zadeve nismo prejeli uradnega obvestila s strani italijanskega notranjega ministrstva o podaljšanju nadzora na italijansko-slovenski meji,« se je glasil uradni odgovor, hkrati pa so dodali, da velja nadzor, ki ga Italija že izvaja na slovensko-italijanskih mejnih prehodih zaradi »spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma«, do 18. junija 2024. Prav tako so slovenske oblasti za javnost dejale, da »pristojni organi v Sloveniji, ki sodelujejo s sosednjimi in evropskimi, podatkov o prehodu teroristov prek Slovenije ne potrjujejo«, kar je bil očitno odziv na Tajanijeve besede in njegove razloge, zakaj hoče prekiniti schengenski sporazum z našo državo. Hkrati so dodale, da pričakujejo, da bo Italija znova podaljšala uvedbo notranjega nadzora na meji s Slovenijo. »V tem primeru bo tako kot doslej sledil odziv Slovenije s podaljšanjem notranjega nadzora na mejah s Hrvaško in z Madžarsko.«
Vlada nad zdravnike radikalno desno ali stalinistično?
Prav neverjetno je, da je v vladi, ki se vede radikalno desno, koalicijski partner radikalno leva stranka Levica. V skladu z doktrino demokratičnega socializma, ki ga ta stranka nazivno zastopa, bi morala poskrbeti za delavce v smislu, da za delo prejmejo pošteno plačilo in da ne delajo v nemogočih delovnih razmerah. Slovenski zdravniki so za svoje delo premalo plačani in delajo v nemogočih razmerah, ker jih ni dovolj, številni morajo delati nadure prek meja zdravega razuma. Stranka Levica pa meni, da je stavka zdravnikov neupravičena, ker naj bi drugi delavci v zdravstvu imeli »bistveno slabše plače in delovne razmere«. Ob tem Levica v vladi sodeluje oz. tolerira radikalno desne thacheristične prijeme, katerih namen je zlom zdravniške stavke.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Žiga Korsika, Petra Janša, Matevž Tomšič, Mitja Iršič, Vinko Gorenak, Borut Korun in Janez Juhant.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
