Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 16,15-20): Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim in jim rekel: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen. Tiste, ki bodo verovali, pa bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali hude duhove, govorili nove jezike, kače dvigali s tal, in če kaj strupenega izpijejo, jim ne bo škodovalo; na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«
Gospod Jezus je bil vzet v nebo, potem ko je z njimi govoril, in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in učili povsod; Gospod je delal z njimi in besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.
Evangelist Marko o dogodku Jezusovega vnebovhoda poroča precej na kratko. Jezus daje enajsterim apostolom še zadnjič, ko je navzoč med njimi v telesni obliki, navodila. Lahko bi rekli, da gre za zadnji del oporoke, ki jo je dal že za veliki četrtek (objavljena pa je v Janezovem evangeliju). Tu je sicer evangelist precej jedrnat: zapiše to, kar je kristjanovo osrednje poslanstvo, namreč širiti veselo oznanilo. Celo vsemu stvarstvu, ne samo vsem ljudem. Vesela novica – evangelij – se najprej dotika človeka, tistega, ki ga je Bog ustvaril in naročil, naj si podvrže stvarstvo kot dober oskrbnik. Toda tudi samo stvarstvo trpi porodne bolečine. Odrešenje, ki je prišlo z Jezusovim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem, se torej dotika celotnega stvarstva.
