Piše: Blagovest.si
Sveti Jurij je svetnik, ki ga Slovenci dobro poznamo. No, vsaj mislimo, da ga. Morda tudi zaradi tega, ker je zavetnik številnih cerkva in mest, omenja se ga tudi kot zavetnika slovenske prestolnice.
Šentjur, Šentjurij, Šenčur, Šturje – to so krajevna imena, ki kažejo na to, da je sv. Jurij zelo pogost zavetnik slovenskih cerkva in župnij. Za Marijo, Jezusovo Materjo, sv. Janezom Krstnikom, sv. Nikolajem in sv. Martinom je najpogosteje omenjen zavetnik slovenskih cerkva. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je kar 75 slovenskih cerkva posvečenih sv. Juriju. Ob tem velja izpostaviti župnijske cerkve v Piranu, na Ptuju (proštija), v Slovenskih Konjicah, Sv. Juriju v Prekmurju, Sv. Juriju v Slovenskih Goricah (Jurovski Dol), pa v Šentjurju pri Celju, Šenčurju pri Kranju, Ajdovščini (Šturje), Šentjuriju pri Grosupljem, Dobrniču, Dutovljah na Krasu, Čatežu ob Savi, Ihanu pri Domžalah, Komnu, ljubljanskih Stožicah (stara cerkev), Motniku, Mozirju, Polšniku, Stari Loki pri Škofji Loki, Sv. Juriju ob Ščavnici, Starem Trgu pri Ložu, Šenturški gori, Zg. Gorjah nad Bledom… Med Belokranjci je sv. Jurij prinašalec pomladi in pomemben člen v lokalni etnologiji. Med znanimi Belokranjci je ime po znanem svetniku nosil tudi Jurij (Juro) Adlešič, ki je zaslovel kot odvetnik in politik, saj je med obema svetovnima vojnama postal tudi župan Ljubljane, katere zavetnik je prav tako sv. Jurij.
