Piše: Bogdan Sajovic
Aleksander Hribovšek je zgodovinar s posebnim zanimanjem za grboslovje in zastavoslovje. Je predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica, ki z različnimi dejavnostmi pomaga krepiti zavedanje o pomembnosti državnih simbolov in njihovi pravilni rabi. Z njim smo se pogovarjali prejšnji četrtek.
Ste predsednik Društva Heraldica Slovenica. Kdaj je društvo nastalo in kakšen je njegov namen?
Društvo je bilo ustanovljeno 10. julija 1991 z nazivom Slovenski ščit (grboslovno, zastavoslovno in rodoslovno društvo) in bilo kmalu vključeno tudi v sorodne stanovske in mednarodne organizacije. Namen društva je združevanje tistih državljanov, ki jih druži zanimanje za slovensko grboslovje, zastavoslovje, rodoslovje, sfragistiko, faleristiko, onomastiko, arhontologijo, nobilistiko, insigniologijo in ikonologijo. Zaradi naglega razvoja društvenih dejavnosti in nastopa v mednarodnih združenjih smo bili leta 1994 prisiljeni spremeniti ime društva iz Slovenski ščit v HGV društvo Heraldica Slovenica.
Koliko članov šteje vaše društvo?
Društvo ima trideset članov. Ni nas veliko, ampak smo zelo zagreti in delavni. Delujemo na prostovoljni osnovi. Jaz sem član društva od leta 2010, sem se pa že prej več let ukvarjal s heraldiko, zlasti z zastavoslovjem.
Ta konec tedna bo za vas in vaše društvo precej delaven.
V petek, to je jutri, bomo najprej ob štirih popoldne slovesno odkrili novo spominsko znamenje slovenski zastavi na Trgu republike. Končno. Več kot tri desetletja je trajalo, da smo prišli do znamenja na kraju, kjer je bila na predvečer osamosvojitve dvignjena slovenska zastava pred parlamentom. Več kot tri desetletja so pretekla brez možnosti, da bi se mimoidoči, predvsem tuji obiskovalci, lahko poučili, zakaj tam plapola zastava.
Po odkritju spominskega znamenja na Trgu republike pa bomo odšli na Wolfovo 8, kjer je znamenja slovenski narodni zastavi, in izvedli tradicionalno menjavo zastave.
Ta dogodek pa je že kar uveljavljen, kajne?
Drži. Prvič je bila zastavo slavnostno izobešena na Wolfovi 8 7. aprila 1998 v počastitev stopetdesete obletnice razvitja prve slovenske zastave. V času »pomadi narodov« leta 1848 so v mnogih mestih Avstrijskega cesarstva podporniki revolucije razvijali črno-rdeče-rumeno zastavo, ki je označevala liberalno revolucijo. Sedmega aprila 1848 je narodnjak dr. Lovro Toman prišel na Wolfovo v gostilno »Pri zlati zvezdi« in pribil, da tu živimo Slovenci in ne Nemci, zato tudi ne bomo izobešali črno-rdeče-rumene »frankfurterice«, pač pa slovensko zastavo. S seboj je imel belo-modro-rdečo zastavo, ki so jo slovenski študentje prinesli z Dunaja in jo potem razvi
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
