Piše: C. R.
Kitajski predsednik Xi Jinping je v pogovoru z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem danes v Pekingu dejal, da Kitajska ni udeležena v ruski agresiji proti Ukrajini. Scholz pa je opozoril na negativne vplive ruske agresije na varnost v Evropi. Ob Ukrajini sta voditelja v skladu s pričakovanji govorila tudi o gospodarskih vprašanjih.
Kitajski voditelj je v pogovoru s Scholzem dejal, da Kitajska ni stranka ali udeleženka v ukrajinskem konfliktu. Kitajska se je po njegovih besedah vselej zavzemala “za mirovna pogajanja na svoj način”, so sporočili po srečanju v Pekingu. Peking podpira mednarodno mirovno konferenco “ob ustreznem času”, vendar bi morali Rusija in Ukrajina pristati nanjo, je dejal Xi.
Medtem ko je Moskva že odpovedala udeležbo na v juniju načrtovani konferenci v Švici, katere namen je zagnati mirovni proces za Ukrajino, se Peking na vabilo še ni odzval, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Scholz pa je Xiju dejal, da imata “ruska agresivna vojna v Ukrajini in rusko oboroževanje zelo pomemben negativen vpliv na varnost v Evropi”, so sporočili iz urada nemškega kanclerja, na katerega se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP. Scholz je sicer že pred pogovori v Pekingu sporočil, da bo s Xijem govoril o “pravičnem miru” v Ukrajini.
Kitajska velja za tesno zaveznico Rusije in je bila že večkrat tarča kritik, ker noče obsoditi Moskve zaradi njene agresije proti Ukrajini. Poleg tega na kitajska podjetja letijo obtožbe, da Rusiji dobavljajo t.i. blago z dvojno rabo, ki se lahko uporablja v civilne in vojaške namene. Xi je Scholzu tudi predstavil štiri načela za preprečitev, da bi ukrajinska kriza ušla izpod nadzora, in za ponovno vzpostavitev miru. Peking v njih po poročanju AFP poziva k politični rešitvi konflikta, ki pa bi po mnenju Zahoda lahko Rusiji omogočila, da zadrži velik del ozemlja, ki ga je zasedla v Ukrajini.
Nemški kancler je ob začetku srečanja izpostavil tri teme pogovorov s kitajskim predsednikom, ob Ukrajini tudi podnebne spremembe in gospodarsko sodelovanje. Na Kitajsko je namreč prispel v spremstvu močne gospodarske delegacije.
Xi je po poročanju dpa kanclerja posvaril pred gospodarskimi zaščitnimi ukrepi. Nemčija in Kitajska sta po besedah Xija odvisni od industrije in podpirata prosto trgovino. “V tem smislu bi se morali obe strani varovati pred porastom protekcionizma,” je opozoril.
Nemška vlada je lani poleti predstavila strategijo o Kitajski 2023, katere cilj je zmanjšati odvisnost od drugega največjega svetovnega gospodarstva v kritičnih gospodarskih sektorjih in s tem zmanjšati tudi tveganje za Nemčijo.
Xi je danes dejal, da sodelovanje med Nemčijo in Kitajsko ne predstavlja tveganja, ampak je “jamstvo za stabilnost odnosov”. Pri tem je kot primer navedel sektorje, kot sta strojegradnja in avtomobilska industrija, ki sta na Kitajskem tradicionalno močno zastopani, poroča dpa.
Nedavno je odmevala preiskava Evropske komisije glede kitajskih subvencij za električna vozila. Globalne trge namreč po navedbah komisije preplavljajo cenejša kitajska električna vozila.
Vendar v Pekingu to vidijo drugače. Kitajski izvoz električnih vozil, litijevih baterij in fotovoltaičnih izdelkov je obogatil svetovno ponudbo in prispeval k globalnemu odzivu na podnebne spremembe, je po navedbah Pekinga dejal Xi.
Xi in Scholz sta se dotaknila tudi razmer na Bližnjem vzhodu, pri čemer sta podprla pogajanja na podlagi rešitve dveh držav za rešitev spora med Izraelci in Palestinci, je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.
Scholz ima v okviru tridnevnega obiska na Kitajskem, ki je njegov drugi za časa njegovega mandata, danes na programu tudi srečanje s kitajskim premierjem Li Qiangom.
