Piše: Zvjezdan Radonjić
Pred nedavnim je šest sodnikov Ustavnega sodišča RS odločilo, da je Janez Janša žalil novinarki Šetinc Paškovo in Carlovo na način, da ju je označil za prostitutki. Z oznako naj ne bi sledil resni strokovni debati, temveč naj bi bil resno strokovno debato zlorabil za osebni obračun.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je pred dnevi lotila psihološko-socialnega profiliranja istega Janše: »Ni presenetljivo, da se je ravno Janez Janša oglasil proti aktu, ki bo varoval svobodo medijev. Mračno obdobje prejšnje vlade predsednika SDS je poleg avtoritarnega vodenja države in represije na ulicah zaznamoval tudi pogrom nad javnimi mediji. Ob tem je podpiral zasebne medije, ki so podpirali njegov režim. Tudi zaradi takih političnih preoblikovanj medijske krajine v korist ene politične stranke je bil nedavno sprejet Evropski akt o svobodi medijev, ki promovira pluralno medijsko krajino in svobodo medijev. Stranke SDS in prvaka opozicije neodvisni mediji ne zanimajo, potrebujejo le trobila za svojo strankarsko propagando. Ko Janez Janša govori o vmešavanju v notranje zadeve Slovenije, govori o tem, da lahko na oblasti počne, karkoli si želi. A mi vemo, kdo je Janez Janša. Janez Janša je politik, čigar politični kapital temelji podpiranju družbene razslojenosti, netenju sovraštva, širjenju neresnic, podpihovanju diskriminacije, napadov na drugače misleče ter uničevanju neodvisnih medijev in avtonomnega novinarstva.«
Njen način izražanja si zasluži resno kazenskopravno in vsako drugo grajo.
V prvem stavku je postavljen enačaj med osebnostjo Janeza Janše in nesvobodo – kjer je Janša, svobode ni. Kjerkoli se zakonsko ščitijo mediji in svoboda izražanja, je Janša proti. Ni presenetljivo, da se ravno Janša oglaša proti aktu EU. Kjerkoli je kaj naprednega, tam Janše ni. Birokracija EU z nastavljenci tipa Vrečko vred je na pravi strani demokracije, nacionalno zavedne sile pa na napačni.
Obdobje prejšnje vlade naj bi bilo brez izjeme mračno, tu ni dvoma ali vsaj delnega distanciranja. Resnica je črno-bela. Ali Janša in mrak – ali Vrečko in svetloba. Avtonomije vlade tu ni – avtoritarno vodenje države izključuje vsako polemiko, kresanje mnenj, obstoj razlik med stališči itd. Vlada je v tem mračnem obdobju le prirastek, sterilni plod individualne vladarjeve samovolje. Vsi ti doktorji različnih ved so marionete, distributerji mračnjakove volje. Policija po ukazih predsednika vlade trpinči, pretepa, prestavlja, zapira mirne občane, ki so napolnili trge v boju zoper mračnjaško vlado. Mračnjaštvu, samovoljnosti in oblastnemu nasilju mora slediti pogrom nad objektivnimi mediji, zoperstavljenimi mraku, posvečenimi svobodi. Krog je sklenjen; najprej psihopatska samovolja, ki se dokoplje do oblasti, ignoriranje institucij in institucionalnih mehanizmov, čemur sledita tema policijske države in napad na svobodo medijev.
Janez Janša naj bi nadalje podpiral le zasebne medije, in sicer tiste, ki podpirajo režim mraka, navideznih institucij, pa z denarjem davkoplačevalcev dušijo svobodo, svetlobo, podpirajo policijsko brutalnost, pripomorejo k razgradnji objektivnih medijev. Medijska krajina je politično preoblikovana v korist ene stranke: Dnevnik, Delo, Večer, Primorski glas, Mladina, RTV Slovenija, POP TV, internetni portali … so postavljeni pod nadzor avtokrata, ki jim predpisuje usmeritev, pa pišejo ves mrakobni čas v korist SDS. Zaradi tega so morali na evropski ravni sprejeti Akt o svobodi medijev, sicer ne le zaradi slovenskega avtokrata, toda v tesni povezavi z njim. Vĕra Jourová se je pač po pogovorih na Ustavnem sodišču RS prepričala v dejanski mrak, sporočila ugotovitve v centralo, od koder je sledila hipna reakcija neoliberalnega razsvetljenstva. Z zunanjimi agensi so v demokraciji neuke Slovence stabilizirali, jih utirili v pluralno medijsko krajino svobodnih medijev, da je prišla Asta Vrečko na svoje.
Janše nadalje neodvisni mediji ne zanimajo; verjetno jih ne mara zaradi osebnostne avtoritarne naravnanosti. Če bi namreč neodvisni mediji obstajali, bi bil Janša v opoziciji, ne na oblasti. Tako pa je na oblasti?! Ali je kje kakšen košček zemeljske oble, na katerem so diktatorji, mračnjaki, obvladovalci medijskega prostora v opoziciji? Ne, ga ni. Le pri nas je mogoče zatreti svobodo medijev in se posledično znajti v opoziciji, medtem ko svobodne struje prihajajo trumoma na oblast s temi istimi mračnimi od diktatorja obvladovanimi mediji. Imamo torej avtokrata, ki uvaja medijski mrak, toda na način, da potlačeni osvoboditelji kontinuirano nadzirajo medije, s pomočjo katerih se serijsko vzpenjajo na oblast.
Asta Vrečko uporabi besedno sintagmo: »trobila za propagando«. Prav nobene, niti minimalne razlike ni med označevanjem novinarke za (medijsko) prostitutko in označevanjem medija (torej spet novinarjev) za propagandna trobila. Tako kot ponujajo prostitutke poljubne vrste uslug (daleč od tega, da le telesne) za denar, trobijo za denar tudi medijska trobila. Če vsebuje znake kaznivega dejanja to, za kar naj bi bil kriv Janša, vsebuje iste znake v enaki meri, kar raznaša Asta Vrečko. Ker je Karl Marx, ki bi moral biti Vrečkovi znan (pa ni!), nekoč označil Drugo Kominterno in socialdemokracijo za: »prostitutke parlamentarizma«, bi si upal, če bi bilo kaj neodvisnega sodstva, označiti Asto Vrečko za prostitutko (parlamentarizma).
Nadalje trditev, da je Janez Janša nezadovoljen zaradi vmešavanj Bruslja v slovenske notranje zadeve samo zato, ker ga zamejujejo v osebnostni strahovladi. Janše ne sme motiti, da v ustavnih zadevah suverene Slovenije odločajo birokrati iz Bruslja, ki nam postavljajo voditelje, določajo gabarite medijske krajine, sestavo urednikov javnih medijev, odločajo o ustavnih vprašanjih, nam izrisujejo meje preostanka državnosti. Drugače je govor o strahovladi. Epski boj med svobodno Evropo in mračnim Janšo. Asta Vrečko pa na trnih zaradi nevarnosti za oktroirano svobodo.
Toda mi vemo, kdo Janša je! Oblastnik, čigar ostajanje na oblasti temelji na družbeni razslojenosti, sovraštvu, lažeh, diskriminaciji, napadih na drugače misleče, uničevanju medijev. Med sabo nas je sprl, razslojil, povaljal v lažeh, diskriminiral, potlačil drugače misleče, blokiral medije. Pa kljub temu ni na oblasti?! Na oblasti pa so tisti, ki so se s pomočjo po vsej verjetnosti, in kot kaže, ukradenih volitev prevalili čez volilni prag. Kakšen je to diktator, ki dovoli volilno krajo sebi v škodo? Pa se je namesto Kanglerjevih, ki so volilni prag, kot vse kaže, presegli, v parlamentu znašla Levica, ki je dejansko ostala pod volilnim pragom? Mračni Janša, ki obvladuje medije, policijo … volilne kraje ni znal preprečiti, temveč je celo izid volitev priznal?! Kar zadeva diskriminacijo − o tem iz prve roke; po zmagi Aste Vrečko in njenih na volitvah so mi odvzeli: pogodbo z upravo FURS mesec dni po volitvah, pogodbo na fakulteti štiri mesece po volitvah, članstvo v nadzornem odboru v nekaj dneh po volitvah. Prav vse pogodbe, od katerih sem živel, so mi vzeli Astini likvidatorji, podrepniki nove oblasti. Kljub Janševem mraku, diktaturi, zatiranju, osebni sprevrženosti … sem ostal brez sredstev za življenje šele po nastopu vlade Aste Vrečko, z ministrstva katere bežijo trumoma, da bi se izognili mobingu in deformiranim kreaturam, med Janševo vladavino pa sem lahko nemoteno delal in deloval.
Zgornji oris ponuja jasne sklepe o tem, kdo je v tej državi mračen, kdo pa svetel. Ko so na oblasti histerične sprevrženke in sprevrženci, ki ne vedo, kako se dela, je pač v deželi mrak. Tisti, ki pod pretvezo resnih tem osebnostno blatijo tiste, ki delati želijo in znajo, se namesto v sodnih dvoranah znajdejo na položajih.
