Piše: Gašper Blažič
Edvard Kadič je med političnimi komentatorji znano ime. Poleg urejanja spletne strani Portal24 se večinoma ukvarja z analizo neverbalne komunikacije. V zadnjem času pogosto gostuje tudi v oddaji Ura moči.
Zagotovo je Edvard Kadič pravi naslov, ko je potrebno poiskati odgovore na vprašanja o novi vladni komunikacijski strategiji. V preteklosti smo namreč podobne primere že videli.
Leta 1968 rojeni Ljubljančan Edvard Kadič je najprej študiral filozofijo v Ljubljani in nato še na MLC Fakulteti za management in pravo v Ljubljani, kjer je diplomiral iz poslovnega prava. Ukvarja se predvsem s področji verbalne in neverbalne komunikacije, razvojem samozavesti in osebne karizme ter samozavestnim javnim nastopanjem. Sodeluje kot komentator v različnih političnih oddajah. Do leta 2020 je občasno gostoval v oddaji Faktor na TV3 Slovenija, trenutno pa je stalni komentator v oddaji Ura moči na Planet TV. V času pred državnozborskimi volitvami je sodeloval tudi kot posebni komentator v soočenjih Slovenija izbira. Že nekaj let je kolumnist Demokracije, ureja pa tudi spletno stran Portal24.si. S podjetništvom se ukvarja tako rekoč že preloma osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja dalje. Je tudi avtor več knjig, med njimi je zelo znana uspešnica »Govorica telesa in osebna karizma«. Redno spremlja slovensko politično dogajanje in ga tudi analizira.
V zadnjem času ankete koalicijskim strankam kažejo izrazito slabo. Je to pričakovano glede na slog vladanja Roberta Goloba?
Že pred letom in pol sem napovedal, da bo Robert Golob verjetno ena od bolj preziranih političnih figur novejše slovenske zgodovine. Njegov vstop v politični boj s parolami o janšistih, čiščenju nasprotnikov itd. , nato obljube, ki so v veliki večini prazne in neizpolnjene, ter ob tem neverjetno vzvišen in v bistvu slab odnos do političnih sopotnikov, ki se kaže predvsem skozi neverjetno lahkost “metanja ljudi čez ramo”, nujno vodi v pogubo. Če k temu dodamo tudi popolno odsotnost kakršnihkoli pozitivnih rezultatov vladanja, me celotna situacija prav nič ne preseneča.
Za Svobodo je to priložnost zasesti širši del političnega prostora od sredine levo in v primeru uničenja SD bi seveda Svoboda nasledila tudi pretežni del volilnega telesa SD.
Opaziti pa je mogoče tudi prelivanje glasov – Svoboda se je v zadnjem času spet malo okrepila, seveda na račun SD. Bi lahko rekli, da je slednja v resni krizi?
SD očitno je v krizi, zato tudi napoved kongresa, internih volitev itd. praktično takoj po izbruhu afere Litijska, kjer je bila stranka nekakšen epicenter. Že nekaj časa stranko namreč vodijo ljudje, ki bistveno bolj sodijo na skrajni (levi) rob političnega prostora, kot pa v sredino, kjer se stranka promovira in nagovarja volivce. Spomnimo se samo izjav o SD kot o “ponosnih naslednikih komunistov” Marka Koprivca. Po odnosu Svobode do SD, ki se je lepo pokazal skozi maltretiranje z ne-odstavitvijo Švarc Pipanove, zavračanjem imenovanja novih državnih sekretarjev …, bi človek pričakoval, da bi stranka s hrbtenico in močnimi vrednotami takšno koalicijo zapustila. SD pa vztraja v koaliciji s Svobodo in se tako na nek način ponižuje ter tone še globlje v krizo. Volilci so lahko nekaj časa zavedeni, zagotovo pa niso slepi.
Dominika Švarc Pipan je odšla, prišla je njena »rezerva«, če lahko tako rečemo, in tudi njena nekdanja nadrejena Andreja Katič. In že takoj v štartu zavrnitev predlaganih državnih sekretark s strani Goloba. Je to dejansko nadaljevanje vojne s SD?
Zdi se, da gre za kazanje mišic. Golob ima zgodovinsko priložnost uničiti eno od najstarejših slovenskih političnih strank. V spopadu s Svobodo se je stranka SD izkazala precej bolj šibka, kot je dajala videz navzven. Za Svobodo je to priložnost zasesti širši del političnega prostora od sredine levo in v primeru uničenja SD bi seveda Svoboda nasledila tudi pretežni del volilnega telesa SD. Napovedani kongres SD in izvolitev novega predsedstva bo zagotovo sprožil nov veter in dogajanje na tem delu političnega spektra bo v prihodnjih mesecih še kako zanimivo.
Zakaj se je SD pravzaprav znašla v tako nerodnem položaju? Verjetno ni vse odvisno samo od trenutne predsednice Tanje Fajon, za katero se že glasno govori, da se poslavlja s položaja.
SD se je v takšnem položaju znašla zato, ker vodstvo ni usmerjeno k sledenju vrednotam stranke temveč sledenju motivom vodstva, ki pa se nujno ne prekrivajo z vrednotami stranke. Izkazuje se, da je agens aktualnega vodstva slast oblasti. Zdi se, da je Tanji Fajon bistveno pomembnejša vloga zunanje ministrice, da lahko izpolnjuje nekakšne globalne agende in potuje po svetu, se udeležuje pomembnih sestankov s pomembnimi svetovnimi voditelji itd., kot pa da krepi tudi moč stranke in njen razvoj.
Tudi Svoboda ni v dobrem položaju. Odhaja Vesna Vuković, odšlo je še nekaj dam iz Golobove bližine. Kaj to po vaše napoveduje?
Menim, da gre po eni strani pri odslovljenih osebah za odslovitev stroke, predvsem zaradi občasnega nasprotovanja predsedniku vlade in njegovim najožjim prišepetovalcem. V primeru Vesne Vuković pa gre, po drugi strani, za predstavo za javnost. Goloba brez ekipe Necenzuriranega, katerega jedro je prav Vesna Vukovič, ne bi bilo danes tam, kjer je. Omenjena se zgolj seli iz ospredja, izpod soja žarometov javnosti, nazaj v senco. Nazaj tja, od koder deluje že praktično celo življenje. Odhaja v ti. Odlazkov imperij, ki se je posebej izkazal v času Janševe vlade kot pomembna medijska celica boja proti Janezu Janši in njegovim podpornikom. Afera Slovenski Watergate, katere spicenter je prav GIbanje Svoboda, razkriva tudi njeno bližino in s tem bližino Gibanja Svoboda z obveščevalnimi službami in finančno upravo. To pojasnjuje ozadje medijskih diskreditacij političnih nasprotnikov omenjene stranke zadnjih nekaj let. Odhod Vesne Vuković zato razumem zgolj kot zasedanje strateških pozicij v pripravah na nove državnozborske volitve.
Afera »slovenski Watergate« je zagotovo razblinila tudi vse iluzije, da Golob ni vedel niti za nakup zgradbe na Litijski 51? Glede na to, kako je potunkal SD …
Golob je seveda vedel za nakup Litijske. Tako kaže zaporedje dogodkov in potrebnih odločitev za izpeljavo nakupa stavbe na Litijski v Ljubljani. Medijsko so Goloba dobro zavarovali in javnost je dobila vtis, da on ni imel nič s tem. Še največ blata je v Gibanju Svoboda pljusknilo po Boštjančiču, kar pa je bilo tudi hitro utišano. Osrednja figura je tako ostala Švarc Pipanova, ki prihaja iz sranke SD, Gibanje Svoboda pa je kar naenkrat izven celotne afere. No, medijski protiudarec je sledil relativno hitro in afera “slovenski Watergate” je razkrila ozadja povezav Gibanja Svoboda s finančno upravo ter očitno tudi s podatki obveščevalnih služb. Praktično čez noč je bilo znano vse, kdo je komu kaj rekel, pisal, nasprotoval itd. Povprečne državljane nas je ob misli, kakšne strukture nam vladajo in do kod so ti ljudje pripravljeni iti, lahko samo strah.
Prvo okno za možne menjave na vrhu vlade se bo odprlo verjetno takoj po volitvah v evropski parlament. Ta trenutek se zdi, da je Boštjančič prva izbira.
Čemu pripisujete dejstvo, da si pri komunikacijski strategiji Golob sedaj pomaga že s spletnimi vplivnicami?
Predvsem neznanju in nepoznavanju obsega znanj, veščin in kanalov, ki so potrebni za dobro komuniciranje z javnostmi. Znanja in nasveti spletnih vplivnic so majhen segment celovite komunikacije. Tovrstni nasveti marsikomu lahko pridejo prav pri svojih nastopih, vendar na enem od kanalov, konkretno na socialnih omrežjih (npr. Instagramu). Za celovito komuniciranje, kot ga zahteva blagovna znamka (v tem primeru blagovna znamka “Robert Golob”) pa je potrebno veliko več, kot le poznavanje filtrov na Instagramu. Predvsem pa je potrebno najprej imeti tudi vsebino.
Kdo lahko v tem trenutku nasledi Goloba na vrhu vlade in stranke? Boštjančič, Bratuškova, Arčon ali kdo tretji?
Menim, da je do eventuelne menjave na vrhu vlade še daleč. Prvo okno za možne menjave se bo odprlo verjetno takoj po volitvah v evropski parlament. Ta trenutek se zdi, da je Boštjančič prva izbira. V svojih izjavah je zadržan in deluje predvsem kot tehnokrat. Ima nekakšen pregled na dejavnostmi vlade že zaradi položaja finančnega ministra in je za zamenjavo videza iz diktature v tehnično upravljanje države do volitev pravzaprav idealna izbira. Bomo pa videli v prihodnjih tednih, kako se bo obnesla vloga novega “vladnega govorca” Arčona, s pomočjo katerega želi Golob zagotovo obdržati tudi neposredni vpliv na mnenje javnosti o možnih scenarij zamenjav v prihodnje. Tudi glede Alenke Bratušek.
Za zdaj predčasnih volitev še ni na obzorju. Ali lahko volitve v evropski parlament to spremenijo?
Volitve v evropski parlament niso neposredno vezane na dogajanje na domačem političnem parketu, nanj vplivajo zgolj posredno. Zagotovo pa se bo po evropskih volitvah odprlo široko polje diskusije in razprav v javnosti, predvsem skozi komentiranje rezultatov. Predčasne državnozborske volitve bodo prej posledica splošnega nezadovoljstva državljanov z vlado, ki nima česa pokazati. Širitev stavk, od zdravstva in upravnih enot, do protesta proti odločitvam okoli namestitve azilnih domov, protesta kmetov, splošnega protesta v Ljubljani 21. 3. In verjetno njegove nadgradnje … vse to bo sčasoma pripeljalo do zloma in predčasnih volitev. Če se seveda Golob ne bo začel obnašati drugače. Vendar na spremembe pri Golobu ni prav veliko za računati.
