Piše: Vida Kocjan
Z Alenko Forte, dr. medicine, specialistko interne medicine in gastroenterologije, zelo dobro poznavalko zdravstva tako doma kot v tujini, z bogatimi večdesetletnimi delovnimi izkušnjami, smo se pogovarjali o stanju v zdravstvu. Gospa Forte kandidira tudi za evropsko poslanko, razkrila nam je, kaj jo je vodilo k temu. Intervju je zelo zanimiv.
Gospa Forte. Ste del močne ekipe Slovenske demokratske stranke na prihajajočih volitvah za evropski parlament. Kaj vas je vodilo h kandidaturi?
No, v resnici so me kot kandidatko evidentirali člani in odbori Slovenske demokratske stranke, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem in res si štejem v čast, da me je vodstvo potrdilo kot kandidatko v naši močni ekipi za EP. Soglasje h kandidaturi sem podala, ker verjamem v SDS in verjamem v vrednote, ki jih zagovarjamo. V stranki sem aktivna že od leta 2007, nazadnje sem v času prejšnje vlade kot državna sekretarka na Ministrstvu RS za zdravje pomagala obvladovati razmere med pandemijo. Kljub težkim časom smo takrat delali tudi za izboljšanje primarnega zdravstva, razvoja mreže paliative, veliko energije pa sem vložila tudi v sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi decembra 2021 – vsa ta prizadevanja in aktivnosti očitno med člani niso ostala neopažena, kar me veseli.
Na podlagi vsega dosedanjega dela in tudi političnih izkušenj verjamem, da lahko kot poslanka v EP s svojo načelnostjo in z demokratičnimi vrednotami dostojno zastopam slovenske državljane in državljanke. Kot zdravnica že leta poslušam, vidim, kaj ljudi bremeni in žuli, hkrati pa vidim tudi širšo sliko, zato sem tudi šla v politične vode. Letos bo 20 let, odkar je Slovenija v EU, in prepričana sem, da smo v tem času tudi zaradi članstva marsikje napredovali. Sama seveda najbolj poznam področje zdravja, ki sicer ni v neposredni pristojnosti EU, a hkrati se je med pandemijo tudi na tem področju pokazalo, da je treba sodelovati (skupna naročila, tesnejša izmenjava informacij, izkušenj in dobrih praks), zaradi česar se je začela oblikovati tudi evropska zdravstvena unija. Zdravje je tesno povezano s področjem socialnega varstva, prehrane in okolja, posredno tudi s kmetijstvom. Vse to so evropske teme, ki so mi od nekdaj blizu, jih želim spremljati, teme, pri katerih lahko aktivno delujem.
Hkrati mislim, da so te evropske volitve prelomne. Naši državljani na svoji koži in predvsem v denarnicah občutijo posledice draginje in energetske krize, ki je posledica vojne v Ukrajini. Naša podjetja se spopadajo z upadanjem naročil, hkrati pa morajo izpolnjevati vedno strožje predpise, zaradi katerih se zmanjšuje njihova konkurenčnost. Marsikje človek dobiva občutek, da je EU postala preveč predpisovalna in utesnjujoča. Varstvo okolja je pomembno za zdravje ljudi in prihodnost naslednjih generacij, a zeleni prehod, kot se zdaj kaže, gre morda predaleč in nam bo povzročil več težav kot rešitev. Zato se mi zdi pomembno, da ima Slovenija v EP močan in jasen glas, ki ne bo samo kimal predlogom, ampak bo predvsem upošteval interese naših državljank in državljanov.
Zdi se, da je Evropa na razpotju …
Ja, kot sem dejala že prej, pred nami so prelomni časi. Zadnjih nekaj let smo jasno videli, da EU ni otok sredi oceana, ampak da nanjo vpliva vse, kar se dogaja po svetu in v soseščini, žal tudi skozi krize. Od migrantske, zdravstvene, nazadnje z vojno v Ukrajini, ki že tretje leto divja na naši meji. Vsaj pri tej zadnji krizi je EU zmogla pokazati enotno stališče, že pri vprašanju palestinsko-izraelskega spopada pa vidimo več neenotnosti tudi zaradi partikularnih interesov, med tem pa se trpljenje ljudi na vojnih območjih le še stopnjuje. Tukaj bi EU morala odigrati močnejšo vlogo in pomagati, da strani sedejo za pogajalsko mizo in končno pridemo do trajnega miru. Mir in varnost so prvi pogoj za dostojno življenje in razvoj.
Dejstvo je, da se globalna slika in razmerja moči spreminjajo, in če želi Evropa ostati relevanten akter v svetu, mora temu primerno ravnati, predvsem z notranjo trdnostjo in jasnimi stališči. V preteklosti je bilo po mojem narejenih kar nekaj napak ali prepočasnih akcij, posebej pri sprejemanju nezakonitih migrantov, ki jih nismo znali ali zmogli integrirati v evropsko družbo, napačne ocene, da so nezakoniti migranti rešitev za demografski izziv Evrope. Zdaj vidimo težave, nasilno vedenje mladih migrantov v Franciji, Nemčiji, na Švedskem, da naštejem le nekatere. Seveda je treba beguncem, ki bežijo iz neznosnih razmer in vojnih žarišč, pomagati v skladu z mednarodnim pravom, ampak potrebujemo urejene in zakonite migracije. Nezakonite migracije so problem, ki se ga je treba resno lotiti, preden bo prepozno. Varnost je na prvem mestu. Strinjam se, da je treba pomagati reševati stanje v izvornih državah migracij, ampak treba je tudi jasno spremljati, kam gre evropski denar in za kaj se porablja.
Pri zelenem prehodu pa bomo tudi morali biti bolj pazljivi. Nekateri ukrepi se zdijo naravnost nerazumni, recimo na področju kmetijstva nedavna razprava o obnovi narave, pa tudi pri industriji. Če naša podjetja zaradi strogih standardov in novih zelenih smernic ne bodo globalno konkurenčna, nismo s tem prehodom naredili nič dobrega za naše državljane. V EU prav gotovo potrebujemo zeleni prehod, vpliva podnebnih sprememb ni mogoče zanikati, ampak potrebujemo pameten prehod, predvsem v energetsko neodvisnost, ki pa ne sloni samo na vetrni in solarni energiji. Uravnotežiti je treba razvoj in hkrati skrbeti za konkurenčnost ob hkratnem spoštovanju naravnih virov. Ampak zavarovanje območij, npr. Natura 2000, ne bi smelo biti ovira za razvoj kmetijstva in infrastrukture, tukaj je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Vsekakor bo morala EU jasno razmisliti, v katero smer želi sama pri sebi in globalno gledano, predvsem pa ne bi smeli izpred oči izgubili državljank in državljanov, saj naj bi politika v prvi vrsti služila prav njim.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
