Piše: G. B.
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo režimski mediji uperili prst proti prebivalcem obmejnih občin, ki jim vlada vsiljuje migrantske centre. Med njimi se je še zlasti “potrudil” mariborski Večer.
Komentatorka Urška Mlinarič v komentarju Skoraj dve desetletji po Drnovšku meni, da se “moramo ponovno vprašati, a smo ljudje, al’ kaj smo”. S tem je uperila prst v upor občanov Središča ob Dravi in Brežic, ki so pripravljeni s svojimi telesi ustaviti ureditev izpostav azilnih domov. Avtorica meni, da razlog zavračanja ljudi, ki bežijo, izhaja iz nesprejemanja drugačnih.
“Država že vse od leta 2015, ko smo se soočili s prvim množičnejšim prihodom beguncev in migrantov po letu 1990, ni opravila svoje naloge pomirjujočega, pojasnjujočega pristopa k tej tematiki. To je na stežaj odprlo vrata ksenofobni, nestrpni retoriki, ki strah ljudi pred neznanim le še podpihuje. Na tem izpitu je padlo kar nekaj evropskih držav. Tudi zato v Sloveniji že desetletje iščemo predvsem načine, kako ljudi, če se jih že ne da zadržati pred mejo, spustiti preko države, drugim v problem. Še najbolje bi bilo – tu smo si z Brusljem enotni -, da jih zadržimo pred trdnjavo EU. Ne meneč se za njihove usode. Zato se moramo vsak posebej in vsi skupaj vprašati, a smo ljudje, al’ kaj smo, ko odrekamo ustrezno namestitev soljudem,” je med drugim zapisala komentatorka, ki očitno ne ločuje med begunci ter (ilegalnimi) migranti. No, zakaj bi, če legalne ter ilegalne migrante enači celo premier Robert Golob.
Kar je seveda samo eden od šolskih primerov psihološkega ustrahovanja in stigmatizacije tamkajšnjih prebivalcev, ki imajo za svoj upor zelo tehtne in utemeljene razloge. Očitno ne pomaga niti to, da so proti azilnemu centri glasovali tudi brežiški občinski svetniki Svobode. No, očitno je sedanja vlada tista, ki ni zmožna stopiti v pomirjajoč dialog z lokalnim prebivalstvom, pač pa deluje tako, kot je deloval že rdeči režim.
Je pa pomenljivo, kar je priznala poslanka Svobode Tereza Novak, da je med “centralo” in odborom Svobode v Brežicah očitno prišlo do “šuma v komunikaciji”.
