Piše: dr. Vinko Gorenak
Te dni odmeva novica, da tožilstvo ni našlo znakov kaznivega dejanja vezanih na postopke policistov proti nasilnim levim hordam v Ljubljani in drugod po Sloveniji, v času tretje vlade Janeza Janše. Novica se morda zdi nepomembna, toda njena pomembnost za policiste in njihove šefe, presega vse in še več. O tem v levosučnih medijih pač ne boste slišali ali videli prav ničesar. Naj vas spomnim na nekaj dejstev na katere ste morda že pozabili.
Sredi marca leta 2020 sem imel za seboj že skoraj dve leti upokojitve. Takrat je Janez Janša oblikoval svojo tretjo vlado, po tem, ko je Marjan Šarec vrgel puško v koruzo in pobegnil. To je bil čas, ko smo se soočali s prvimi mrtvimi zaradi Covid19. Težak čas je bil to za državo in tiste, ki so jo v smislu vodenja prevzeli. Seveda govorim o Janezu Janši. Takrat je zazvonil moj mobilnik in na drugi strani je bil Janez Janša. Pridi mi pomagat, je dejal. Ne glede na to, da sem že pošteno začel uživati pokojnino in prosti čas, niti za trenutek nisem okleval, niti se nisem posvetoval z ženo. Moj odgovor je bil bliskovit. Seveda, sem dejal, le povej mi še, kaj bom delal. To, kar si v moji prvi vladi, je dejal. Koordinacija koalicije, pa tudi opozicije torej, v tem sem užival. Dogovorjeno, sva si rekla. Torej sem vedel, da bom še enkrat užival.
Toda stvari niso bile preproste, zame morda ja, za notranjega ministra Aleša Hojsa in Janeza Janšo, kot predsednika vlade, pa gotovo ne. Še preden je Janez Janša sestavil svojo tretjo vlado, so se v Ljubljani in drugod po Sloveniji že prebudile nasilne levičarske horde, ki so skupaj z ljubljanskim kolesariatom, dale jasno vedeti, kaj sledi. »Ubi Janšu« je odmevalo po ljubljanskih ulicah. Mimogrede, tožilstvo v tem primeru kasneje ni našlo znakov kaznivega dejanja.
Vse to je rezultiralo v serijo nasilnih levičarskih protestov po Ljubljani in drugod po Sloveniji, ki nikoli niso bili prijavljeni. Višek pa je dogajanje doseglo med 4. in 6. 10. 2021. Takrat je v Ljubljani in na Brdu pri Kranju potekalo zasedanje vrha EU z zahodnim Balkanom. V Ljubljani in na Brdu pri Kranju so se zbrali voditelji 27. držav EU in vseh držav Zahodnega Balkana. Sporočilo nasilnih levičarskih hord z Zoranom Stojanovićem, odpuščenim policistom, je bilo kristalno jasno. S traktorji in tovornjaki bomo blokirali Brdo pri Kranju in Ljubljano ter tako preprečili srečanje držav EU z državami Zahodnega Balkana. Grozovito sporočilo torej za organizatorje srečanja.
Sam sem takrat dojel resnost grožnje in se aktiviral. Preko mojih nekdanjih kolegov v varnostnih strukturah sem začel akcijo reševanja situacije. Ni še čas, da bi kaj več o tem javno zapisal. Zato pa naj zapišem le eno. Vrh držav EU in Zahodnega Balkana je minil povsem mirno, če odmislim le en sam varnostni incident v Ljubljani, ko je voznik albanskega predsednika zapeljal v množico nasilnežev in se je moral na varno pot vrniti vzvratno.
Si predstavljate situacijo, ko bi levi nasilneži brez resnega posredovanja policije blokirali srečanje na Brdu pri Kranju in kolone predsednikov držav in vlad EU v Ljubljani? Si predstavljate vse te predsednike držav in vlad EU, ki bi s svojimi vozniki in vozili bežali na letališča v Trstu, Benetkah, Celovcu, Gradcu ali Zagrebu, da bi pobegnili pred skrajnimi in nasilnimi levičarskimi hordami v Ljubljani?
Nič od tega se torej ni zgodilo. Policija je svoje delo opravila. Res je, da je nekaj skrajnih levičarjev spoznalo, kaj je to solzivec, a nič zato, ugled države Slovenije je bil obvarovan.
Toda prišli so novi časi, točneje povedano, prišla je Golobova vlada. Že takoj ob njenem nastopu je bilo jasno, da se policistom ne piše nič dobrega. Nova notranja ministrica Tatjana Bobnar, sicer karierna policistka, me je hudo presenetila z oceno, kaj vse je bilo narobe s strani policije v času nasilnih protestov levičarjev proti tretji vladi Janeza Janše. Vse je vedela, kaj je bilo narobe, brez da bi karkoli preverila.
In se je zgodilo: proti mnogim šefom policije in policistom (šefov policije naj bi bilo okoli 15) je policija sama sprožila predkazenski postopek. Vsi policijski šefi in policisti so kar tri leta hodili na zaslišanja na specializirano državno tožilstvo. Si predstavljate ta pritisk na policiste in njihove šefe? Doma imaš ženo in nepreskrbljene otroke, nad teboj pa visi grožnja, da boš obsojen na pogojno ali celo zaporno kazen in boš zato izgubil službo? Ne, niti približno si ne znam predstavljati doživljanja vseh teh ljudi.
In končno, tožilstvo v vseh teh ravnanjih policistov ni prepoznalo kaznivih dejanj. Ne vem, če to velja za vse policijske šefe in policiste, ki so v času tretje vlade Janeze Janše s svojim delom obvarovali ugled Slovenije ali ne. Toda, če bom imel kdaj možnost, bom predlagal, da tem policistom in njihovim šefom, podelimo državna odlikovanja.
