Piše: dr. Metod Berlec
Javnomnenjska podpora Golobovi vladi, ki pada iz afere v afero, iz škandala v škandal, še naprej pada. Ocena dela vlade se je v primerjavi s februarjem, ko je bila najnižja v tem mandatu, še znižala, kaže raziskava javnega mnenja, ki jo je za Delo opravila Mediana. Po tej anketi bi na volitvah z 22,9 odstotka glasov zmagala SDS (februarja 23,7 odstotka), Gibanje Svoboda bi prejelo 15 odstotkov (februarja 16,8 odstotka). Sledi NSi s 4,9 odstotka (februarja 5,1 odstotka), po 4,4 odstotka bi prejeli stranki SD (februarja 2,6 odstotka) in Levica (februarja 5,3 odstotka).
Med strankami, ki bi ostale pod parlamentarnim pragom, bi največ glasov prejele Piratska stranka (3,2 odstotka), SNS (2,9 odstotka), Resnica (2,7 odstotka), Vesna (1,7 odstotka) in SLS (1 odstotek). V anketo ni bila vključena Ruparjeva stranka Glas upokojencev, niti potencialna Logarjeva Platforma sodelovanja. Pri oceni dela vlade je podobno kot prejšnji mesec približno 55 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ga vidi negativno, srednje 28 odstotkov vprašanih, pozitivno pa 13,6 odstotka vprašanih, kar je še nekoliko manj kot februarja. Vladi so vprašani namenili srednjo oceno 2,23 (februarja 2,28) kar je še niže, kot je bila kadarkoli javnomnenjska podpora Janševi vladi.
Prejšnji teden je politični prostor močno pretresla afera, povezana z razkritjem čezmernega odtekanja tajnih podatkov iz Finančne uprave RS (FURS) v državni zbor za potrebe parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank. Komisijo vodi poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta. Prej jo je vodila sedaj že nekdanja (zagrizena) poslanka GS Mojca Šetinc Pašek, ki se po novem obnaša kot nekakšna »skesanka«, »žvižgačka«. Slednja je razkrila, da je FURS v državni zbor posredoval preobsežno dokumentacijo, ki naj bi razkrivala davčne tajnosti podjetij ter povezanih pravnih in fizičnih oseb za obdobje 15 let, od leta 2008 torej, čeprav naj bi bila komisija zahtevala dokumentacijo samo za zadnjih nekaj let. Preobsežna dokumentacija naj bi bila v DZ RS poslana na podlagi neformalnega dogovora med Robertom Golobom, generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković in direktorjem Fursa Petrom Grumom, ki ga je na to mesto postavila največja vladna stranka. S tem bi v GS nezakonito prišli do podatkov, s katerimi bi skušali diskreditirati opozicijsko SDS, podjetja in medije, ki vladi niso po volji, vključno z revijo, ki jo berete. Skratka, priča smo slovenski različici afere Watergate, ki jo lahko poimenujemo tudi afera Golobgate.
Seznam žensk, ki jih je Robert Golob v slabih dveh letih vladanja »vrgel čez ramo«, se hitro podaljšuje, s tem pa tudi možnosti, da se mu te maščujejo.
Posledično je prejšnjo sredo po sestanku vodstva Gibanja Svoboda prišla novica, da se z mesta generalne sekretarke stranke s koncem meseca poslavlja razvpita Vesna Vuković, v političnih kuloarjih znana kot Golobov Rasputin. Na tem mestu jo bo zamenjal Rok Marolt, ki velja za človeka iz kroga finančnega ministra Klemena Boštjančiča. Slednjega vse pogosteje omenjajo kot Golobovega naslednika na mestu predsednika GS in predsednika vlade. Z mesta vodje premierjevega kabineta se poslavlja tudi izkušena Petra Škofic. Namesto nje na to funkcijo prihaja mladi Luka Špoljar, ki je svojo politično kariero začel v propadli Listi Marjana Šarca. Kabinet predsednika vlade s 1. aprilom zapušča še državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se tudi premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. Kot pravijo poznavalci, bo to storila na zahtevo Golobove partnerke Tine Gaber, ki ima neverjetno velik vpliv na t. i. sončnega kralja. Slednji je stilsko čisto spremenjen in se po njenih nasvetih navdušuje nad »novo komunikacijsko strategijo«. Zaradi nje se trese stolček tudi direktorici Urada Vlade RS za komuniciranje Petri Bezjak Cirman. Tako naj bi bil po novem angažiral spletno vplivnico Samanto Cimerman, ki na Instagramu deli PR nasvete. Pretekli konec tedna je na tem družbenem omrežju zanikal, da se poslavlja z mesta predsednika vlade in zatrdil, da se ne poteguje za mesto evropskega komisarja za energetiko v prihodnji sestavi Evropske komisije. »Kar vidim, bi težko imenovali strategija. Mene vse skupaj bolj spominja na krizo srednjih let,« je to za POP TV komentiral strokovnjak za komuniciranje dr. Dejan Verčič. In pri tem še dodal: »Vse skupaj izgleda, kot da se premier v tej situaciji in v zadnjem času odloča s hormoni, ne pa z glavo.« V političnem zakulisju se tudi govori, da ima na Goloba poleg Gabrove vpliv samo še ljubljanski župan Zoran Janković, medtem ko se zadnji šef partije Milan Kučan bolj kot s tem v zadnjem času ukvarja s svojimi zdravstvenimi težavami …
