Piše: G. B.
Kdor je mislil, da bo državni svet brez težav izglasoval ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi se lotila Golobovih spornih poslov – spomnimo, državni zbor mora na zahtevo DS komisijo ustanoviti zaradi ustavnih določb, medtem ko DZ take komisije ni ustanovil, ker poslanci NSi nočejo dati svojih podpisov – se je krepko zmotil. Očitno so pritiski dosegli svoje, saj državni svetniki o tem sploh niso glasovali.
Državni svetniki na današnji burni seji, ki so jo zaznamovale prekinitve in tehnične težave, niso glasovali o predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije glede Gen-I, Star Solar in Gibanja Svoboda. Zapletlo se je namreč pri glasovanju o morebitni preložitvi obravnave te točke, sejo so nato prekinili. Predvidoma se bo nadaljevala prihodnji teden. Državni svetniki bi morali na današnji seji odločati o predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije, ki se bo ukvarjala s poslovanjem podjetij Gen-I in Star Solar ter domnevnim nezakonitim financiranjem Gibanja Svoboda. Pobudo za sprejem zahteve za odreditev parlamentarne preiskave je na predlog državnega svetnika iz vrst SDS Andreja Poglajena vložila interesna skupina lokalnih skupnosti.
Začasna zmaga Mirka Bandlja
Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je vložila predlog za preložitev razprave in odločanja o predlagani zahtevi za ustanovitev preiskovalne komisije. Kot je pojasnila vodja te interesne skupine Branka Kalenić Ramšak, so predlog vložili z namenom pridobitve boljšega uvida in poznavanja tematike. “Menimo, da bomo po pridobitvi mnenja naše pravno-kadrovske službe bolj kakovostno lahko odločali o tem predlogu,” je dejala.
Željo za preložitev obravnave so zaradi obsežnega dopisa odvetnika Mirka Bandlja, v katerem je bil kritičen do predloga za ustanovitev preiskovalne komisije, izrazili tudi v interesni skupini delojemalcev. Bandelj je kot pooblaščenec podjetja Gen-I v dopisu predsedniku državnega sveta Marku Lotriču med drugim zapisal, da poslovanje te družbe nikakor ne more biti predmet parlamentarne preiskave. Predlagani preložitvi obravnave te točke je med drugim nasprotoval Milan Ozimič, saj meni, da ni nobenega vsebinskega razloga za preložitev. Pobuda za ustanovitev preiskovalne komisije je bila po njegovem mnenju dana dovolj zgodaj, svetniki pa so imeli dovolj časa, da se s pobudo dobro seznanijo.
Poglajen je še pred začetkom seje odvetnikov dopis označil za etično in moralno sporen pritisk na svetnike in svetnice. “Mislim, da so naše odločitve in naše delo povsem avtonomne in da je šlo tukaj v bistvu bolj za poskus neke diskreditacije našega predloga,” je dejal. Tako poglajen kot svetnik David Klobasa sta zaradi domnevnih pritiskov na svetnike zato predlagala, da se izvede tajno glasovanje o preložitvi obravnavane točke. Kot je pojasnil Lotrič, se lahko tajno glasovanje izvede samo na predlog interesne skupine, ki je predlagala prestavitev obravnavane točke. Nekateri svetniki, kot sta Radovan Stanislav Pejovnik in Saška Kiara Kumer, sta zanikala, da sta bila podvržena kakršnim koli pritiskom. Oba sta podprla preložitev obravnave te točke. “Dati na dnevni red tako delikatno točko po najhitrejšem možnem postopku, ni korektno,” je ocenil Pejovnik. Prepričan je tudi, da ni korektno, da svetniki niso dobili mnenja zakonodajno-pravne službe DZ o samem predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije.
Ustanovitvi komisije nasprotuje tudi Dejan Crnek, ki meni, da je v državi veliko več drugih bolj pomembnih zadev, ki bi se jim bilo treba posvečati. “Moje mnenje je, da se te zadeve prepusti pristojnim institucijam,” je pojasnil v obrazložitvi glasu. Svetniki so nato na glasovanju z 18 glasovi za in 15 glasovi proti podprli preložitev obravnave te točke.
Ni bil kriv kozmični dež
Po končanem glasovanju je Pogaljen predlagal 15-minutno prekinitev seje in sklic kolegija državnega sveta, da se odloči o nadaljnjem poteku seje. Kot je v dvorani že med razpravo o predlagani prekinitvi seje pojasnil Poglajen, je prišlo do nesporazuma pri tem, o čem se glasuje. Predlog je velika večina svetnikov podprla. Ob začetku nadaljevanja seje je nato Lotrič naznanil, da bo na predlog dveh svetnikov, Klobase in Poglajena, vnovič potekalo glasovanje o preložitvi te točke. To je presenetilo številne svetnike, ki so opozorili, da s predlogom omenjenih svetnikov niso bili seznanjeni. “Predlagatelj te točke dnevnega reda ni predlagal ponovnega glasovanja, ampak premor za sejo kolegija,” je med drugim izpostavil Jožef Školč, ki bil med podporniki preložitve točke. “Nobene pritožbe ni bilo slišati,” pa je dejal Pejovnik. Zaradi izraženih pomislekov o primernosti ponovnega glasovanja s strani nekaterih svetnikov so zato ponovno prekinili sejo in sklicali sestanek mandatno-imunitetne komisije, da se dogovori o tem, kako nadaljevati sejo.
Kot je med drugo prekinitvijo seje novinarjem pojasnil Klobasa, tokrat za težave pri glasovanju ni bil odgovoren kozmični dež. “Prišlo je do zmede o tem, ali glasujemo o tajnem glasovanju ali o umiku točke z dnevnega reda,” je dejal. “Sklep o katerem smo glasovali ni bil jasno predstavljen, zato sva s Klobaso mislila, da glasujeva o tajnem glasovanju in ne o preložitvi obravnave točke,” pa je med sejo pojasnil Poglajen.
Člani komisije se niso uspeli poenotiti o načinu poteka seje, zato so se odločili, da bodo na osnovi posnetka s pomočjo strokovnih služb pripravili magnetogram in nato s pomočjo enoznačnega zapisa predvidoma v petek sprejeli sklep in z ugotovitvami seznanili predsednika državnega sveta. Ta bo nato v najkrajšem možnem času sklical nadaljevanje seje, je v nadaljevanju seje pojasnil predsednik komisije Jože Smole. Lotrič je po koncu seje pojasnil, da se bo seja predvidoma nadaljevala prihodnji teden.
Ob tem velja spomniti, da je Mirko Bandelj tisti znameniti nekdanji politik, ki je bil zaradi uspešno izglasovane interpelacije pred 25 leti odstavljen s funkcije ministra za notranje zadeve in sicer zaradi afere Vič-Holmec. Kasneje je postal generalni sekretar vlade. Med njegovimi nekdanjimi LDS-kolegi je seveda tudi Jožef Školč, sedaj državni svetnik. Tudi Radovan Stanislav Pejovnik prihaja iz tega kroga, saj je bil pred leti najbližji sodelavec Janeza Drnovška v Gibanju za pravičnost in razvoj.
