Piše: Andraž Grad
Občina Kamnik velja za eno lepših slovenskih občin, ki nudi obiskovalcem veliko možnosti za sprostitev v vznožju mogočnih Kamniško – Savinjskih Alp, pa če gre za gorništvo, sprehajanje v Arboretumu Volčji potok, na Veliki planini ali oddih v Termah Snovik.
Kamnika pa ne odlikujejo le naravne lepote, temveč tudi kulturna dediščina. Mesto je bilo nekoč središče Dežele Kranjske, obenem pa je tudi rojstni kraj generala Rudolfa Maistra – Vojanova. O priložnostih, ki jih ponuja občina, kot tudi o lanski naravni katastrofi, smo se pogovarjali z županom Matejem Slaparjem.
Letos občina Kamnik in celotna Slovenija obeležuje 150. obletnico rojstva velikega generala in pesnika, ki je obranil našo severno mejo. Leto 2024 je tako uradno leto Rudolfa Maistra, ob tem pa Kamničani in Kamničanke obeležujejo tudi 100. obletnico razglasitve Maistra za častnega občana Kamnika. Rudolf Maister ostaja ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine, v Kamniku pa bo njemu v čast organiziranih štirideset različnih prireditev, ki so bile predstavljene na tiskovni konferenci v njegovi rojstni hiši in današnjemu muzeju Rudolfa Maistra. O pomembnosti Rudolfa Maistra so spregovorili kamniški župan Matej Slapar, predsednik Društva general Maister Jože Berlec, ki je tudi predsednik strokovne komisije za pripravo dogodkov in prireditev ob letu generala Rudolfa Maistra v Kamniku ter Alenka Juvan, vodja muzeja, v katerem je potekala predstavitev Maistrovega leta. Zbrani so poudarili, da general Maister ni bil le borec za severno mejo in tisti, ki je obranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil. V Kamniku bodo skozi vse leto potekale različne prireditve in svečanosti v čast Rudolfu Maistru. Vse informacije o prireditvah in dogodkih lahko najdete na spletni strani občine www.kamnik.si. Župan Slapar je ob tem izpostavil, da je »nam je Maister s svojimi prizadevanji zagotovil današnjo ozemeljsko celovitost. Je ključna osebnost naše države in domovine«. Vodja muzeja Juvanova pa je dejala: »Ves čas imamo občasne razstave, pomembna so vodstva, delavnice za otroke, okrogle mize, predstavitve knjig. K nam so na ogled lepo vabljene tudi skupine otrok, tako osnovnošolcev kot dijakov. Opozorila bi rada še na to razstavo, ki je trenutno pri nas: Zgodbe Maistrovih predmetov.« Predsednik komisije Berlec pa je predstavil prireditve, ki bodo potekale v znamenju Maistra: »V Kamniku smo resno vzeli Maistrovo praznovanje. Uraden, slavnostni začetek bo 16. aprila 2024, ko bomo pripravili slavnostno akademijo, saj je bil Rudolf Maister 15. aprila 1924 imenovan za častnega občana Kamnika. Zasnovana je kot preplet kronološko umeščenih najpomembnejših delov iz Maistrovega življenja, predstavljen bo iz različnih kotov, kot drzen vojak, vizionarski politik in občutljiv estet.«
Gospod Slapar, Kamnik so precej močno prizadele lanske ujme. Kako je to vplivalo na delovanje občine?
Občino Kamnik je lani zaznamovala ena najhujših naravnih katastrof, kakršne tudi starejši ljudje ne pomnijo. Najprej nas je v juliju prizadelo neurje, nato pa 4. avgusta še poplave izjemnih razsežnosti. Od takrat dalje se ukvarjamo s sanacijo nastale škode. Močno so bile poškodovane dolina Bistričice, dolina Kamniške Bistrice, dolina Črne in območje Tunjic, voda pa je prestopila bregove tudi na področju nad mestom in v Šmarci. Sproženih je bilo več kot 250 plazov in določeni predeli so bili poškodovani do te mere, da so spremenili obliko. Poškodovan je bil dobršen del cestne in druge javne infrastrukture. Struge rek pa so poškodovane do te mere, da jih bo treba znova zgraditi. Glede na to, da je upravljanje z vodami v državni pristojnosti, si želimo večje aktivnosti s strani države, da le ta čim prej sanira struge do te mere, da bodo ob naslednjih deževjih zdržale. Občina je takoj začela s sanacijo dostopov do stanovanjskih objektov in plazov za hišami. Naš cilj je, da se letos vrnejo na svoje domove vsi evakuirani prebivalci. Kjer to ne bo možno, pa z njimi aktivno iščemo rešitve.
Na našo dediščino in tradicijo smo Kamničani in Kamničanke ponosni.
Katere pa so sicer glavne investicije trenutno v vaši občini?
Poleg sanacije, ki terja popolno aktivnost celotne Občinske uprave so tu tudi druge pomembne investicije. V sklepni fazi je gradnja nove osnovne šole Frana Albrehta. Urejamo javne površine in skrbimo za energetsko samooskrbo. Tu je še vrsta pomembnih investicij na področju vodo oskrbe in izgradnje kanalizacijskih sistemov. Dograditi moramo tudi še pomembno športno ter kulturno infrastrukturo. Dela nam še kar nekaj časa ne bo zmanjkalo.
Kako bi ocenili gospodarstvo v Kamniku? Kako napreduje razvoj občine?
Iz nekdaj industrijske občine, ki je še vedno steber razvoja, se trend obrača tudi na področje turizma. Imamo namreč izjemne naravne in kulturne danosti. Našo okolico bogatijo Kamniško – Savinjske Alpe in Velika ter Menina planina, največji naravni park v tem delu Evrope – park Arboretum Volčji potok in Terme Snovik v Tuhinjski dolini. Prav tako ima sam Kamnik edinstveno mestno jedro, staro skoraj 800 let. Zelena okolica nam daje možnosti za razvoj turizma. Poleg tega se med uspešnimi podjetji na prostoru nekdaj uspešnih velikih tovarn zdaj razvijajo manjši obrati in nova, manjša, mlada, inovativna podjetja. Je pa vsekakor turizem glavna priložnost za prihodnost. Kar bo dobro za turiste, bo tudi za naše občanke in občane. V ta namen urejamo in razvijamo tudi infrastrukturo.
Kamnik ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, kaj bi pri tem izpostavili za naše bralce?
Kamnik je izjemna destinacija. Naše mesto je bilo v srednjem veku sedež Dežele Kranjske na kar nas spominjajo ostaline na Malem in Starem gradu, kjer so gospodarili grofje Andeški. Kamničani in Kamničanke smo ponosni na vse to kar nas obdaja, torej na izjemne naravne lepote, pa tudi na kulturno in zgodovinsko dediščino. Kamorkoli se ozremo, vidimo kakšno cerkvico, ki priča o bogati zgodovini naših krajev. Na ohranitvi dediščine zato delujemo z roko v roki. Je pa Kamnik tudi mesto velikih pomembnih posameznikov. Tu je bil rojen tudi general Rudolf Maister – Vojanov, zato je Kamnik tudi Maistrovo mesto.
Letošnje leto je sploh pomembno, saj poteka Maistrovo leto. Kako boste to obeležili v svoji občini?
Rudolf Maister je po mojem mnenju v veliki meri zaslužen za to, da danes Slovenija sploh obstaja kot samostojna država. Če takrat, po 1. svetovni vojni ne bi obranil Štajerske in Koroške, naša ozemeljska celovitost ne bi bila tako velika, in bi se tudi leta 1991 težko osamosvojili, saj bi bili premajhni. Tako pa smo danes ponosen narod in nacija. Rudolf Maister se je rodil v Kamniku, 29. marca pred 150 leti. Ker je letos ob okrogli obletnici njegovega rojstva in smrti, leto generala Rudolfa Maistra, se bomo v Kamniku tega velikega Slovenca spomnili s številnimi dogodki. Gre za zelo pestro paleto različnih prireditev, od športnih in kulturnih dogodkov do simpozija, na katerem bosta predstavljena lik in delo generala Maistra v slovenski zgodovini. Zvrstili se bodo tudi Maistrovi večeri, na katerih bo iz vseh kotov predstavljeno življenje velikega Slovenca, ki je eden izmed redkih posameznikov v naši zgodovini, ki ne deli, temveč povezuje naš narod in na katerega smo zelo ponosni. Že leta 1970, ko so mu v Kamniku postavili kip, se je v našem mestu zbrala nepopisna množica ljudi, ki so ga prišli počastit. Leta 1924 pa je Maister postal častni meščan Kamnika.
Občina Kamnik v marcu obeležuje občinski praznik. Nam lahko poveste kaj več o tem?
V novejši zgodovini imamo občinski praznik na dan rojstva našega rojaka Rudolfa Maistra 29. marca. Na osrednji prireditvi podelimo občinska priznanja in poskrbimo za bogat in pester kulturni program. V obdobju pred in po osrednjemu dogodku pa se zvrstijo prireditve naših krajevnih skupnosti, šol, vrtcev in kulturnih ter športnih ustanov. Na ta način skušamo čim bolje obeležiti spomin na rojaka in poudariti praznik naše občine.
Omenjate pomembnost turizma. Bi v sklopu te panoge omenili kakšne večje investicije?
Letos bi od večjih dogodkov omenil odprtje nove šest sedežnice na Veliki planini. Gre za pomembno investicijo, katera se je lahko zgodila tudi zaradi nepovratnih državnih sredstev, odobrenih pod takratnim vodstvom ministra Počivalška v vladi Janeza Janše, ko smo dobili odobritev sofinanciranja v višini sedmih milijonov evrov. Stari sedežnici bi poteklo obratovalno dovoljenje, brez državnih sredstev pa bi bila nova investicija za nas velik izziv. Tako pa smo dobili močno finančno podporo, ki je bila prava spodbuda za razvijanje visokogorskega planinskega centra, ki bo v naše konce privabljal vedno več turistov. V termah Snovik so letos odprli nov Avto kamp, v Golicah pa se je lani odprl nov Glamping pod Menino planino.
V Kamniku je turizem panoga prihodnosti.
Kako je sam turizem v Kamniku trenutno razvit?
Kot rečeno, gre za panogo prihodnosti. Kar bo dobro za turiste, bo dobro tudi za nas, zato je tu potrebno odgovorno načrtovanje. Torej, da imamo kar se da prijetno infrastrukturo. Turizem se razvija. Naravne in kulturne ter zgodovinske danosti, so dodana vrednost, ki dajejo našim koncem poseben pečat. Zaradi njih je turizem vedno bolj perspektivna panoga, s katero se ukvarja vedno več ljudi. Preko spremembe prostorskih načrtov moramo omogočiti, da se bodo lahko razvijale prenočitvene kapacitete, kot tudi različne turistične aktivnosti, ki jih vedno bolj zahtevni gostje vedno pogosteje iščejo. Več kot jih bo, bolje se bodo razvijale druge podporne dejavnosti, gostinska ponudba in podobno.
Bi morda za konec dodali še kaj o sanacijah, povezanih z lanskimi poplavami?
Gre za naravno katastrofo največjih razsežnosti. Povzročene je bilo ogromno škode, tako na obrtnih conah kot na stanovanjskih objektih in javni infrastrukturi ter kmetijskih površinah. Upravljamo s sredstvi, ki so nam bila zaupana s strani države za sanacijo plazov in občinskih cest ter kanalizacijske in vodovodne infrastrukture. Pripravljamo načrte in saniramo, kar je v naši pristojnosti. Si pa želimo, da bi država čim hitreje oziroma čim bolj učinkovito sanirala tudi brežine rek. Kajti vemo, da lahko aprila in maja spet pride do večjih padavin. Reke je treba zavarovati pred razlivanjem in obložiti struge tako, da jih večje deževje ne bo uničilo. Po domače povedano na kritičnih točkah zabetonirati. Delati je treba trajnostno in predvsem čim bolj učinkovito, da bomo lahko v prihodnje pred deževjem varno in mirno spali.
