Piše: C. R.
Pogovarjali smo se z dr. Mitjo Steinbacherjem, dekanom Fakultete za pravo in ekonomijo, ki deluje v okviru Katoliškega inštituta.
Gospod Steinbacher, Fakulteta za pravo in ekonomijo je razmeroma mlada izobraževalna ustanova. Kako se je razvijala?
Fakulteta deluje že 14, 15 let in je v tem času doživela specifičen razvoj. Ugotovili smo, da prejšnja usmeritev, študij poslovnih ved na dodiplomski stopnji, ni dovolj blizu dijakom, njihove preference na tej stopnji so predvsem pri študiju ekonomije, ki je bolj pripoznan. Zato smo se odločili za spremembo in skušamo biti konkurenčni pri študiju ekonomije na dodiplomski stopnji. S septembrom 2023 smo tudi spremenili ime v Fakulteta za pravo in ekonomijo. Promocija študija ekonomije, ki ga sicer ponujamo že ves čas, je že dala rezultate, saj smo lani dosegli precejšnjo rast vpisa.
Uvedli pa ste tudi nekatere novosti. Katere?
Ponujamo tri študijske programe; poleg univerzitetnega študija ekonomije še dva magistrska. Magistrski študij prava je letošnja novost. Program prava je zelo dinamičen in sodobno zastavljen, poučujemo tudi teorijo iger, ki je novi izbirni predmet in je naletel na zelo dober odziv. Razmišljamo tudi o vsebinah s področja umetne inteligence, etiki za pravnike itd. Drugi pa je magistrski študij poslovnih ved, ki ga izvajamo že nekaj let. Gre vsebine s področja poslovanja podjetij. Nadejamo se, da bomo s krepitvijo dodiplomskega programa izobrazili ekonomiste, ki se bodo potem odločili za ta magisterij, želimo pa ga ponuditi tudi diplomantom zunaj naše fakultete.
Kakšno pa je na splošno zanimanje za vpis?
Zanimanje za našo fakulteto se krepi, tudi na terenu to zaznavamo. Nismo pa agresivno navzoči v javnosti, bolj smo naklonjeni intenzivni kot ekstenzivni rasti. Največ študentov imamo na dodiplomskem programu ekonomije in letos se zna celo zgoditi, da bomo morali omejiti vpis.
V čem se vaš študij ekonomije razlikuje od študija na ekonomskih fakultetah ljubljanske in mariborske univerze?
Naša velika prednost je v tem, da delamo v manjših skupinah, do 20 študentov. Te poznamo po imenih in lahko spremljamo njihov razvoj praktično od začetka. Profesorji z njimi stkejo tesen odnos in so jim v veliko pomoč tudi pri končevanju študija. Hitro opazimo, če kdo »ne ujame ritma«, zato mu namenimo še posebno pozornost. Imeli smo takšne primere, ki so se uspešno končali, nekateri so se potem odločili še za magisterij.
Kakšni diplomanti naj bi prišli z vaše fakultete, kakšno je vaše poslanstvo?
Želimo izobraziti odgovorne posameznike in so dobrodošli prav vsi. Identiteta našega ustanovitelja je izrazito katoliška, ampak smo odprti za vse, tudi promoviramo se na nacionalni ravni. Res je, da smo fizično največ navzoči na katoliških srednjih šolah, a to ni odvisno samo od nas, pač pa tudi od srednjih šol, ki niso vse zainteresirane za predstavitev fakultet. Sicer pa izpostavljamo vsebine, ki so del kurikula; vsi trije predmetniki imajo predmete s področja filozofije in etike, to je pomemben steber, okoli katerega razvijamo vsebine naše fakultete.
Veliko imate tudi mednarodnih partnerstev.
Drži, program ERASMUS+ je za študente zelo zanimiva izkušnja. Zdaj imamo že več kot 30 partnerskih institucij po vsej Evropi pa tudi zunaj nje. Partnerstva pomenijo, da lahko naši študentje semester naredijo v tujini in obratno; vsako leto gostimo do deset študentov. Tudi profesorji imajo veliko možnosti za izmenjavo.
Organizirate tudi dogodke z znanimi osebnostmi; povejte, prosim, kaj več o tem.
Gre za dogodke Ad Fontes (K izvirom), ki so kombinacija predavanj in pogovorov. Z njimi želimo krepiti zavest o aktualnih vsebinah in omogočiti stik z znanimi osebami. Med gosti so bili npr. Ivo Boscarol, ki je govoril o podjetništvu, dr. Igor Maver, profesor filozofije, ki je govoril na temo ruske agresije na Ukrajino … Gostili smo tudi Alejandra Alexa Chafuena, ameriškega »think tank voditelja«, ki širi konservativno libertarno misel.
Boste tudi letos organizirali konferenco Free Market Road Show (FMRS), ki je mednarodno gibanje?
Da, lahko že povem, da bo potekala 23. aprila. Lani je bila ena od osrednjih tem ESG (angl. kratica za okoljsko, družbeno in korporativno upravljanje), saj smo prišli že tako daleč, da se bodo podjetja ocenjevala po tem, koliko so okoljsko prijazna do kupcev. Gre za izrazit poseg v razmerje kupec–ponudnik, pri čemer pridejo do izraza politični kriteriji, kar seveda ni prav. Katere teme bodo letos, še ni določeno, verjetno bo ena od njih tudi zelo aktualni DEI (raznolikost, pravičnost, vključenost), t. i. woke. Na najvplivnejših ameriških univerzah, tudi na Harvardu, sta bili dve predsednici že primorani odstopiti … Pri selekciji študentov in tudi profesorjev je šlo predaleč, čezmerno se sledi kriterijem, ki niso povezani s kvaliteto, pač pa z različnimi kvotami.
