Piše: Marjeta Bogataj
Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani študentom ponujajo nove možnosti, saj s prihodnjim študijskim letom uvajajo na novo prenovljeni dvopredmetni študijski program teologije. Pogovarjali smo se z dekanom dr. Janezom Vodičarjem.
Gospod Vodičar, kakšne študijske programe ponujate na Teološki fakulteti UL?
Že samo ime teološka fakulteta pove, da ponujamo predvsem tisto, kar se dotika razumevanja človeka in okolja, v katerem živi. In to ne z vidika materialnega, ampak iz tistega, kar človek nosi v sebi. Večina ljudi pozna naš temeljni, klasični program, to je enovit magistrski študij teologije, ki traja pet let in izobražuje predvsem duhovniške kandidate. Na prvi stopnji imamo tudi nov študijski program Človek in medosebni odnosi, ki je zvest svojemu imenu, saj ima v ospredju človeka, in sicer v odnosih do sebe, bližnjega, skupine, družbe, in končno, smo le na teološki fakulteti, tudi do transcendence, presežnosti.
Študijski program Človek in medosebni odnosi prvič izvajate v tem študijskem letu; s kakšnim razlogom ali namenom ste ga uvedli?
Že prej smo na drugi stopnji imeli program Zakonske in družinske študije, to je magistrski študij, zato smo razmišljali, kako bi na prvi stopnji izvajali nekakšen pripravljalni študij za to področje. Hkrati mladi danes iščejo študij, v katerem bi našli znanje ne samo za svoje poklicno strokovno delo, ampak tudi zase osebno. V tem programu ponujamo osnovna znanja za delo z ljudmi pa tudi temeljna znanja iz razumevanja človeka kot takega in tudi umeščanja človeka v družbeno-kulturni prostor. Program ima dve smeri: terapevtsko in teološko-religijsko. Prva študente pripravlja na to, da bodo po okoli desetih letih prišli do svoje lastne samostojne terapije, zato sodelujejo tudi profesorji z medicinske, zdravstvene fakultete. Na drugi smeri, teološko-religijski, je poudarek bolj na teoloških, dogmatičnih, biblijskih, pastoralnih vsebinah.
Kako so študenti sprejeli ta študijski program, kakšne so vaše dosedanje izkušnje?
Veseli me, ker je bil odziv zelo dober, pa tudi ker imamo študente, ki so ambiciozni in želijo nekaj narediti. Upam, da bomo zadovoljili njihove potrebe in jih tudi vodili prek njihovih pričakovanj, jim dali nekaj več. Saj vidite, koliko problemov je doma in po svetu; ne bo šlo drugače, kot da vzgojimo kritično maso ljudi, ki bo znala trezno razmišljati in se seveda tudi trezno odzivati.
V študijskem letu 2024/25 pa uvajate še eno novost, prenovljeni dvopredmetni Teološki študij.
Da, to bo novost v naslednjem študijskem letu. Tako kot Človek in medosebni odnosi se bo tudi dvopredmetni Teološki študij izvajal v Ljubljani in v Mariboru, in sicer v povezavi s Filozofskima fakultetama UL in UM. Če nekoga zanima zgodovina, rad pa bi tudi sodeloval v župniji, lahko vpiše zgodovino na filozofski fakulteti in še teologijo pri nas. Jasno, treba bo usklajevati urnike, ampak študijske snovi ne bo več, kot če bi študiral samo na eni fakulteti. Ti študenti bodo po končanem študiju lahko bolj aktivno prevzemali vloge v župnijah, denimo pri katehezi. Seveda pa so tudi takšni, ki nameravajo živeti npr. od angleščine, a ob tem želijo tudi nekaj za duhovnost, za svoje notranje iskanje, religioznost. Dvopredmetni program jim to omogoča.
Kako ste na splošno zadovoljni z vpisom na fakulteto? Ali opažate kakšne trende?
Vpis je bil zaradi tega novega programa precej večji. Tudi na drugostopenjskem magistrskem programu za zakonske in družinske študije so vedno dobri vpisi. Kar bi si zelo želeli in tudi delamo na tem, pa je, da bi bil večji vpis na enovitem magistrskem študiju teologije. Saj veste, če bi bilo semenišče bolj polno, bi bile tudi župnije bolj zasedene; zdaj imamo več škofov kot kaplanov, kar je problem. Ampak žal tu ni vse odvisno od nas. Upajmo, da se bo celotna klima do redovniškega, duhovniškega življenja spremenila.
Ali s tem ko uvajate nove programe in fakulteta ni več namenjena le izobraževanju duhovnikov ter pastoralnih delavcev, se prilagajate povpraševanju in tudi tako želite doseči boljšo klimo?
Teologija vedno bolj postaja tisto, kar izhaja iz celotne družbe in jo tudi preoblikuje. Poskuša razumeti, razložiti in usmerjati. V današnjem svetu se poraja kopica moralnih izzivov in vprašanj, od evtanazije dalje, na katera ni več mogoče odgovarjati le z dogmatično teologijo ali biblično, kot je bilo včasih, treba je dati nove odgovore, kako živeti, kako zadevo rešiti, ko pride do konflikta. Za to pa je potrebno teološko znanje, raziskovanje in interdisciplinarno delo. Vsi ti naši programi niso tu zato, ker je potreba na trgu in se dobro lansirajo, ampak predvsem zato, ker mora teologija vedno bolj prevzemati širšo vlogo.
Študenti imajo na fakulteti verjetno poleg študija na voljo tudi druge dejavnosti?
Da, ponudba je velika; imamo kopico študentskih raziskovalnih projektov, imamo multimedijski prostor, različne prireditve, sledimo cerkvenemu letu, petje … tudi šport. Pred kratkim so naši študenti prvič zmagali v nogometni ligi univerze, kar ni bilo kar tako glede na to, da smo po številu študentov med najmanjšimi fakultetami.
Kakšni pa so vaši dolgoročnejši načrti v zvezi s fakulteto?
Želimo si, da se vloga študentov še bolj okrepi, da tukaj res zaživijo. Druga stvar pa je, da si želimo, da bi fakulteta postala osišče etičnega premisleka, in to strokovnega, znanstvenega. Porajajo se vprašanja, ki so vedno teže rešljiva, od umetne inteligence do razvoja medicine itd., in vizija fakultete je, da bi postala nekakšno vozlišče spraševanja, raziskovanja, usmerjevanja in iskanja odgovorov na etičnem področju. Poleg tega imamo pedagoške vsebine, terapevtske programe in nekaj, kar daje ljudem lahko motivacijo za presežnost. Slovenski družbi manjka vizija tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Upam, da bomo lahko poleg etike tudi ta vzgojni vidik zmogli okrepiti in postati referenčna točka v slovenskem prostoru.
