V boj poslal je Nemec konjenico,
treba bo zavarovati meje,
jutri ne, nocoj še, res čim preje,
saj soočen Nemec je z resnico.
Vojna krajina se spet vzpostavlja,
kjer polmesec k nam čez meje sili,
dve sta v boju konjeniški krili,
le tako sovraga se ustavlja.
Se Hrvat ponuja za vojaka,
tudi sam vse konje bo zajahal,
da vsiljivcem bo v slovo pomahal,
rešil pred pogubo s tem rojaka.
Le na Kranjskem, kot da ni sovraga,
kot da vse je le v najlepšem redu,
ne sledil bi zlepa Kranjec zgledu,
češ vse skupaj itak ne pomaga.
Kranjcu se zastavljajo zakaji,
le zakaj da konjev ne prispeva,
on pa kakor da ga ne zadeva,
Kranjce namreč vodi konj z ročaji.
