V novi Demokraciji razkrivamo, kako Gregor Golobič in Borut Jamnik za ohranitev globoke države sestavljata socialistično projektno vlado in kdo največ služi z medicinskimi pripomočki. Pišemo o migrantskem nasilju, ki čedalje bolj ogroža Evropo. Keith Miles piše o nujni spremembi volilnega sistema. Objavljamo intervjuja z Gorazdom Pučnikom in Ivanom Molanom. Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
Globoka država oz. neokomunistična mafija je dokončno snela masko. Po tistem, ko se ji je na volitvah ponesrečil plan A (zmaga katere od njenih strank, denimo Lista Marjana Šarca), sedaj uveljavlja plan B – osamitev SDS in njeno izločitev kljub zmagi na volitvah.
Kaj se je v resnici zgodilo na volitvah?
T. i. globoka država, v kateri imajo zelo močne pozicije Milan Kučan, Janez Zemljarič, Gregor Golobič, Borut Jamnik in še kdo, je v javnost očitno prezgodaj lansirala afero s posojilom, ki naj bi dokazovala nezakonito poslovanje SDS. V dobrih treh mesecih je bil namreč neposreden učinek afere že dokaj nevtraliziran, čeprav je na do sedaj najmočnejši opozicijski stranki pustila nekaj novih brazgotin. Zato nomenklatura ni mogla preprečiti prvega mesta SDS brez velikega tveganja s prevarami na voliščih in s štetjem glasov, a očitno je presodila, da se »splača« dopustiti zmago SDS pod pogojem, da pride v državni zbor dovolj strank, ki bi lahko same sestavile koalicijo in osamile SDS.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V novi številki reviji Demokraciji preberite še:
Izdatki za medicinske pripomočke se povečujejo
V zadnjih desetih letih so se stroški za medicinske pripomočke povečali za 20,5 milijona evrov ali za 42 odstotkov. Z 48,5 na skoraj 70 milijonov evrov. Dobavitelji so zelo različni, prvih 10 je prejelo slabih 30 milijonov, vsi poslujejo z dobičkom, preostalih 40 milijonov evrov je bilo razpršenih. Policija ta čas obravnava 26 zadev s področja zdravstva. Žilne opornice bolnišnice nabavljajo in plačujejo same, mimo ZZZS.
Intervjuja: Gorazd Pučnik in Ivan Molan
Ob poimenovanju dvorane v evropskem parlamentu v Bruslju po očetu slovenske državnosti dr. Jožetu Pučniku, smo se pogovarjali z njegovim sinom Gorazdom Pučnikom. Govoril je o tem simbolno izjemno pomembnem dejanju tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo. S tem je njegov oče postavljen ob bok drugim velikanom evropske politične zgodovine. Gorazd Pučnik je za Demokracijo govoril o svojem očetu pa tudi svojem pogledu na Slovenijo in zamejstvo. O aktualno političnem dogajanju in lokalni problematiki smo se pogovarjali z županom občine Brežice Ivanom Molanom, ki opozarja, da je bilo najugodnejše obdobje za občine v času prve Janševe vlade v letih 2004 – 2008. Takrat so občine dobile več sredstev za delovanje, predvsem je bilo na voljo več denarja za javno infrastrukturo, ki je bila nujno potrebna za izboljšanje standarda in kakovosti življenja ljudi. Omogočeno je bilo tudi črpanje evropskih sredstev.
Nova knjiga: Županov boj, ki še ni končan
Županov boj − tako je nekdanji mariborski kriminalist Zoran Šarič naslovil knjigo, ki govori o zakulisju osebne in politične apokalipse Franca Kanglerja. »A jaz lahko rečem, da je to boj, ki te zaznamuje za vse življenje, in boj, ki ti življenje v celoti spremeni.« »Boj proti sodni, izvršilni in zakonodajni veji oblasti, boj proti globoki državi, ki Slovenijo nadzoruje že več kot 25 let,« zapiše v spremni besedi Franc Kangler, »policist, kriminalist, občinski tajnik, poslanec državnega zbora, župan mesta Maribora (…), državni svetnik in kmetovalec«.
Kaj pa odvzeti otroci v zloglasnem Petričku?
Sredi junija je najprej v ZDA, potem pa tudi pri nas završalo: od sredine aprila naj bi bila Trumpova administracija od družin ločila več kot 2.000 otrok nezakonitih migrantov. Trump je sicer že odredil konec ločevanja otrok od staršev, pri nas pa nekateri, ki so v primeru ZDA protestirali, v primeru slovenskih krivic te vrste niso niti pisnili. Trumpova politika ničelne tolerance do nezakonitih migrantov in s tem povezana odločitev pravosodnega ministra ZDA Jeffa Sessionsa, da bodo vse polnoletne tujce, ki nezakonito prestopijo državno mejo, obravnavali kot kriminalce, jih kazensko preganjali in zaprli, je vodila v to, da so na ameriško-mehiški meji iz rok nezakonitih migrantov jemali otroke in jih nameščali posebej, saj zdajšnja zakonodaja prepoveduje zapiranje otrok za več kot 20 dni.
Razkrivamo: Pravljica o mladih črnih možeh
Nekaj kilometrov proč od libijske obale v večjem gumenjaku sedi nekaj sto mladih črnih mož in čaka. Gumijasti čoln je opremljen z bencinskim motorjem z močjo 40 konjskih sil. Do Italije, do najbližje obale države Evropske unije je nekaj več kot 500 kilometrov. Motor zmore okrog sedem kilometrov na uro, do Italije torej potrebujejo približno tri dneve. In 1.400 litrov goriva, ki ga nimajo v čolnu. In hrane za sto ljudi za tri dni, ki je nimajo v gumenjaku. In, najpomembnejše, vsaj tristo litrov vode, a tudi te nimajo s seboj. Ampak sto mladih črnih mož spontano beži pred grozotami vojne in je namenjenih v varno naročje EU, kjer bodo zaprosili za zatočišče. Sami so se organizirali, sami so se odpravili na pot. Nimajo goriva, hrane in vode, imajo pa najnovejše in najdražje mobilne telefone, s katerimi javljajo svoj položaj tistim, ki jih skrbi zanje…
Vabljeni k branju zanimivih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije!
