Novi se Ostržek nam obeta,
prejšnji je presegel vsako mero,
čisto izgubili vanj so vero,
zdaj nam novi lesenjač opleta.
Pravi, da ga ni ustvaril Pepe,
mojster Pepe prej bi dvignil roke,
kot da tésal takšne bi otroke,
ga preveč usoda z njimi tepe.
Ta se je Ostržek sam izdelal,
saj končal poprej je šolo lesno,
resda žal z ocenami na tesno,
šest popravcev hkrati je pridelal.
Si izkušnje je nabral z izpiti,
šolo po ostržkovsko rad šprical,
mačka in lisjaka fant poklical,
da pomagata iz nje mu priti.
Ko izpit je zadnji bil opravljen,
lesenjač vse mojstre imitira,
kot Ostržek novi se plasira,
je za šefa, pravi, že pripravljen.
Da s popravnimi izpiti shaja,
se pred publiko Ostržek hvali,
njemu naj bi vse glasove dali,
on edini kandidat ostaja.
Material da je edini, pravi,
in za vsako vlogo dosti prožen,
k temu ni domač, ampak uvožen,
po potrebi vsak izpit opravi.
Prava lutka, mi prijatelj reče,
kakor grčav les zategel, tečen,
k sreči v pravljicah je konec srečen,
tudi ta z Ostržkom se izteče.
