Nosil zvezdo bom rudečo,
srp zapičen za ušesa
in kladivo pod kolesa,
to prinaša večno srečo.
Nosil bom rudečo zvezdo,
z njo vse žive dni se kitil,
s travo se potem nasitil,
čakal bom zaman na mezdo.
Zvezdo bom rudečo nosil
vse do let upokojitve,
ker nazaj ne bo vrnitve,
bom pri Karitasu prosil.
Nosil zvezdo bom rudečo,
hujskal vsakogar k uporu,
znašel naglo se v zaporu,
čistil školjko v njem smrdečo.
Gledal zvezde bom rudeče,
priti se do njih bom trudil
in potem se k sreči zbúdil,
sanje sem imel moreče.
