Kot smo že pisali, od odločbe Vrhovnega sodišča RS leta 2016 dalje ne veljajo več stroga pravila volilnega molka. Ker naše bralke in bralci veliko sprašujejo, ali določbe o volilnem molku veljajo tudi za fizične osebe ali ne, smo se s prošnjo za pojasnilo obrnili na Ministrstvo za notranje zadeve RS. Težava je namreč v velikem številu prijav prekrškov na družbenih omrežjih, po naših podatkih naj bi se kar precej ljudi znašlo v prekrškovnem postopku zaradi kršitve volilnega molka, čeprav je dr. Jurij Toplak, ki se strokovno ukvarja z volilno zakonodajo, že večkrat pojasnil, da se odslej pojem volilne propagande razlaga precej ožje kot pred letom 2016.
In kaj so nam pojasnili na ministrstvu? »Pojasnjujemo, da je Vrhovno sodišče 28. 8. 2016 s sodbo IV Ips 31/2016 postopek zoper kršitelja ustavilo, ker v odločbi Inšpektorata RS za notranje zadeve (IRSNZ) ni bilo zadoščeno zahtevam po konkretizaciji izreka (4. odstavek 56. člena zakona o prekrških, ZP-1). Iz navedenega je razvidno, da se o pristojnosti ukrepanja inšpektorata in nad nadzorom zaključka volilne kampanje tudi v primeru družabnih omrežij Vrhovno sodišče sploh še ni opredeljevalo in tako navedena odločitev na delovanje IRSNZ ni vplivala.«
Je torej odločba vrhovnega sodišča v tem primeru povsem nepomembna? »Glede ugotavljanja kršitev volilnega molka na družabnih omrežjih pojasnjujemo, da Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) izrecno ne ureja volilnega molka v elektronskih medijih, na drugih spletnih straneh, na socialnih omrežjih ipd. Je pa v navedenih primerih mogoče analogno primerjati z ureditvijo, ki velja za plakatiranje, da je torej na spletu in na socialnih omrežjih praviloma dovoljeno nameščati nove vsebine do polnoči na dan pred volilnim molkom, po polnoči pa na omrežjih lahko ostanejo le vsebine, ki so bile do tedaj nameščene, ni pa dovoljeno nameščati novih vsebin. Pri spletnih straneh, pri katerih gre za družabna omrežja posameznikov, je relevantno tudi vprašanje javnosti, torej v kolikšni meri gre za spletne strani, ki so dostopne vsem oziroma v kolikšni meri je mogoče govoriti o izvajanju pravice posameznika do svobode govora.
Kot so pojasnili, je namen volilnega molka, »da se konča obveščanje volivca s predvolilnimi vsebinami in se mu tako zagotovi določen čas za nemoten razmislek o volilnih preferencah oziroma referendumskem vprašanju in da se zagotovi mirno izvedbo volitev oziroma referenduma«. »Po mnenju Ministrstva za javno upravo zato na internetni strani spletnega medija, ki se ažurira dnevno, v času volilnega molka ne sme biti predvolilnih oglasov, ki se jim oseba, ki stran internetnega medija odpre, ker jo zanima na primer področje kulture, ne more izogniti. Tej osebi mora biti omogočeno, da si mirno pogleda samo novice z določenega področja in je pri tem ne motijo volilni oglasi. Seveda pa je dopustno, da si oseba, ki jo to zanima, sama na spletnih straneh spletnega medija (na primer v arhivu novic) ogleda že pred nastopom volilnega molka objavljene volilne vsebine. Situacija je enaka, če volivec poišče starejši časnik v papirni obliki in si v njem ogleda program kandidata na volitvah, objavljen v času volilne kampanje, pri čemer pa je nesporno, da medij v papirni obliki v času volilnega molka ne sme objavljati vsebin, ki bi predstavljale volilno kampanjo v skladu z ZVRK. Dodajamo še, da IRSNZ obravnava vse prejete prijave na podlagi ZP-1. Prekrškovni organ lahko uvede postopek o prekršku zoper kršitelja, kadar ugotovi vse pogoje za začetek postopka, torej podatke o domnevnem kršitelju in dejstva oziroma dokaze, ki kažejo na sum storitve prekrška. V primeru kršitev volilne zakonodaje prek družbenih medijev pa se pojavlja predvsem težava, kako ugotoviti identiteto domnevnega kršitelja.«
Povedano drugače, tako ministrstvo za notranje zadeve kot ministrstvo za javno upravo priznavata, da je problem volilnega molka zelo zapleten, čeprav se zdi, da skušajo vladajoče strukture »preskočiti« odločbo vrhovnega sodišča, češ da velja samo za nek posamičen primer, kar naj ne bi spreminjalo dotedanje prakse organov, ki spremljajo prekrške v primeru volilnega molka. Toda v primeru, če bodo slučajno znova našli prekrškarje v obliki navadnih ljudi, ki komentirajo preko spleta, bo skoraj zagotovo sledila pritožba ne samo na vrhovno, ampak tudi na ustavno sodišče. Povedano drugače: pravno gledano ni nobenega razloga, da bi z globami še naprej odirali ljudi, ki so zgolj komentirali politično dogajanje.
