Zaradi izkušanj, ki jih je imel z migrantskim valom leta 2015, se je dr. Zvone Čadež odločil letos kandidirati na volitvah. Prepričan je, da je varnost ključnega pomena za dobro Slovenije. Predvsem zato, ker se v države EU približuje nov migrantski val.
Na letošnjih parlamentarnih volitvah bo na listi SDS nastopil tudi dr. Zvone Čadež, ki si je izbral volilno geslo »Brez varnosti pade vse!«. Na varnostne zadeve se dr. Čadež dobro spozna, saj so njegov vsakdanji kruh. Od leta 1994 naprej je namreč zaposlen v Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki je organ v sestavi Ministrstva RS za obrambo (MORS). Pogovor z njim je tekel okoli migrantske krize in problemov, ki jih povzroča. Izkušnje si je namreč nabral ob migrantskem valu 2015.
Leta 2015 in 2016 je večkrat dežural v Državnem štabu Civilne zaščite RS, ki je operativno pokrival imigrantsko krizo. V okviru teh dežurstev štabu je sprejemal klice o potrebni pomoči v različnih sprejemnih centrih, ki jih je takrat organizirala naša država. S sodelavci v URSZR in SV so se zelo potrudili, da bi migrantom zagotavljali šotore, postelje, hrano, vodo, higienske potrebščine, oblačila, medicinsko oskrbo …
Nehvaležnost migrantov
Rekel je, da so pričakovali, da bodo zaradi skrbi zanje migranti pokazali vsaj nekaj hvaležnosti, a so se ušteli. Kar hitro so razočarani spoznali, da se večina migrantov do njih obnaša, kot da so jim dolžni pomagati, in so se celo pritoževali, če niso takoj dobili vsega, kar so si zamislili , da jim »pripada«. In od pritoževanja do divjanja je pri migrantih le majhen korak. Dr. Čadež pri tem spomni, kako so migranti meni nič tebi nič zažgali več šotorov v sprejemnem centru.
Kot zaposlenega v URSZR, kjer skrbijo tudi za državne rezerve šotorov in postelj za nastanitve naših državljanov v primerih velikih naravnih nesreč, so ga še posebej zaboleli prizori, ko so migranti v nastanitvenih centrih zakurili postelje in šotore ter pred njimi celo delali »selfije«. Zabolelo ga je ne le zaradi nehvaležnosti, pač pa tudi zaradi škode , ki je pri tem nastala, saj on in njegovi kolegi dobro vedo, koliko stane kvaliteten šotor, kakršni so bili tisti, ki so izginjali v plamenih. Primeri škode gredo v nedogled, seveda pa ti niso bili tako vidni, kot so bili primeri gorečih šotorov. Eden je bil recimo uničevanje kablov. V medijih se pač ni videlo na desetine prerezanih električnih podaljškov. V centrih so namreč migrantom dostavili večjo količino petmetrskih električnih podaljškov s po osmimi vtičnicami, da bi si lahko polnili svoje mobilne telefone. Migranti pa so ponoči, ko niso bili pod nadzorom, odrezali podaljške na dolžino enega metra, prestavili vtikač in tako ukradli podaljšek. Na tleh pa so pustili štiri metre kabla.
Prepričanje v nedotakljivost
Kot še en primer izredne brezbrižnosti do tuje lastnine in njenega uničevanja je omenil problem odej. Odej je med migrantskim navalom leta 2015 vseskozi primanjkovalo. Pomanjkanje se je začelo deloma zato, ker so migranti odeje preprosto uničili. V eni sami noči so jih tako zelo posvinjali, mnogokrat opravili kar na njih tudi potrebo, da so postale neuporabne. Čiščenje bi stalo več kot nakup novih, zato so celi kupi odej izginjali v zabojnikih. Enkrat so sicer res na pomoč priskočile tudi bogate muslimanske države iz Zaliva, ki so poslale veliko pošiljko odej. A transport teh odej so plačali samo do dunajskega letališča, stroški prevoza odej od Dunaja do prehodnih centrov pa so bili približno enako visoki, kot so bile vredne odeje same. In kot rečeno, del teh odej se je po enkratni uporabi zašel v zabojnikih. Drugi del odej pa so imigranti meni nič tebi nič odnesli s seboj, nihče pa se jim ni upal nič reči, ker so se bali, da jih bodo ožigosali z rasisti, s ksenofobi … pa tudi vprašanje je, koliko bi se sploh migranti ozirali na opozorila, saj so navodila največkrat preprosto ignorirali.
Dr. Čadež meni, da takšno obnašanje izvira tudi iz prepričanja migrantov, da se jim nič ne more zgoditi. Zanimivo pri tem je, da so se predrzno, celo grozeče obnašali ne le do civilistov, pač pa pogosto tudi do policistov. Popolnoma drugače pa je bilo tedaj, ko je bil zraven nekdo v vojaški uniformi. Očitno je, meni Čadež, da ti ljudje razumejo in spoštujejo le moč, kakršno vzbujajo vojaki, ki so v njihovih domovinah seveda na glasu, da z njimi ni šale. Glede na stanje, v kakršno je Slovensko vojsko pripeljala vladavina levice, si težko predstavljam, da bi SV lahko sama zavarovala mejo. A njeni posamezni pripadniki na terenu bi bili čisto zadosti, da bi že s svojo navzočnostjo umirili tiste, ki bi se jim zahotelo razgrajati in uničevati.
Privilegirani migranti
Takšnemu (pre)drznemu obnašanju migrantov dajejo potuho tudi pripadniki različnih nevladnih organizacij. Med migrantskim valom 2015 so pogosto »delegacije« takšnih organizacij prihajale v centre, opremljene s posebnimi pooblastili in dovoljenji, ter »inšpicirale« naokoli, pri tem pa neutrudno kritizirale. Objektivne težave, s katerimi se je spopadalo osebje centrov, jih niso niti najmanj zanimale. Po »inšpekciji« so nato zahtevali sestanke z vodstvom centrov, na katerih so cele ure nergali in zahtevali, ne da bi ponudili kakšno rešitev. Z izjemo zahtev po novih in novih analizah, študijah in pravilnikih, se pravi poplavi papirologije, ki naj bi odpravljala probleme.
Iz svoje izkušnje dr. Čadež opiše tipičen primer birokratske neumnosti, ki se je zgodila leta 2015. Za migrante so skuhali obaro s piščančjim mesom po vseh predpisih mednarodne organizacije za pomoč migrantom. Migrantov sploh še ni bilo v centru, saj so jih še zbirali po okolici. Po štirih urah je prišel ukaz, da morajo vso hrano vreči v smeti, ker tako zahteva direktiva te mednarodne organizacije. Podan je bil predlog, naj hrano ponudijo vsaj osebju centra, policistom in prostovoljcem, ki se zagotovo ne bodo pritoževali nad kršitvijo človekovih pravic, če bo hrana stara več kot štiri ure. A ni nič pomagalo, po štirih urah so cele kotle skuhane obare zlivali v smeti in začeli kuhati novo obaro. Mimogrede, slovensko osebje in policisti so tedaj so dobivali dan za dnem samo plastenko vode in suh obrok, tako da so lahko le sanjali o toplem obroku.
Raste nov migrantski val
Zaradi izkušenj z valom iz leta 2015 se je dr. Čadež odločil, da kandidira za državnozborskega poslanca pod volilnim geslom »Brez varnosti pade vse!«. Migranti iz vala 2015 so danes v evropskih državah, kjer se mesta spreminjajo v kaos in postajajo vse bolj nevarna. Zdaj pa raste že nov val migrantov. Zaradi tega zahodnoevropske države zapirajo meje, a slovenske levičarska politična garnitura si hote zatiska oči. Vsi ti migranti bodo, če prestopijo našo mejo, ostali v Sloveniji in spremenili v kaos še našo državo. In v kaosu so vse morebitne reforme, ki bi jih izpeljali, popolnoma brez pomena. Zatorej je najpomembnejša varnost in zato dr. Čadež meni, da mora Slovenija zavarovati svoje meje, A ker jih zdajšnja vladajoča politična garnitura ne zna ali noče zavarovati, je treba izvoliti novo vlado, če hočemo zagotoviti varnost države. Migranti, ki v zadnjih mesecih prihajajo čez našo mejo, meni dr. Čadež, so samo predhodnica večjega vala. In po njegovih podatkih so že sedaj razpoložljive kapacitete prenapolnjene. Na Azilnem domu Viču migranti spijo že na tleh v jedilnici, ker jim je zmanjkalo spalnic in postelj. Poleg tega so v isti stavbi migranti, ki so že bili popisani in so zaprosili za azil, pomešani s tistimi, ki prihajajo na novo in formalni postopki z njimi še niso bili opravljeni, kar je za nameček še protizakonito. V Nastanitveni center v Logatec vozijo tudi samske moške, čeprav je bil sprejet dogovor, da bodo tam sprejemali samo družine z majhnimi otroki. Zdaj skušajo migrante iz Ljubljane razseliti po podeželskih občinah, kjer pa so kapacitete še manjše, če sploh so, in finančne zmožnosti še slabše kot v Ljubljani. Kaos, ki ga prinaša migracija, se torej že nakazuje.
Častni profesor FBI
Dr. Zvone Čadež je bil rojen 4. 12. 1966 v Šempetru pri Gorici. Izhaja iz štiričlanske kmečke družine iz vasi Kozana v Goriških vrdih. V Ljubljani je doktoriral iz kemije. Od leta 1994 dela v Upravi za zaščito in reševanje in po letu 2001 se je specializiral za protiterorizem. Od 2012 je zaposlen kot strokovni sodelavec za zaščito JRKB v Sektorju za operativo v URSZR. Od leta 2015 je tudi predstavnik Slovenije pri Evropski obrambni agenciji (EDA) v Bruslju za področje kemije. Je avtor več strokovnih člankov in publikacij in je za svoje delo prejel bronasto medaljo SV za izredne zasluge ter bronasti znak CZ. Dr. Čadež je tudi častni profesor FBI za boj proti širjenju orožja za množično uničevanje. Politično deluje v Strokovnem svetu SDS in v MO SDS Ljubljana. Na volitvah bo nastopil v 5. volilnem okrožju 3. volilne enote, ki pokriva ljubljanski Vič.
(Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokraciji.)
