Sredstva za promocijo turizma bi morali zelo tesno uporabljati tudi z najbolj znanimi svetovnimi turističnimi podjetji in letalskimi prevozniki.
Mag. Marjan Hribar je na dogodku »Nadaljnji razvoj turizma v Sloveniji«, ki ga je pripravila Turistično gostinska zbornica Slovenije, spregovoril v imenu Slovenske demokratske stranke. Uvodoma je čestital vsem za dobre rezultate na področju turizma, ki so posledica dobro zastavljene vizije in vztrajanju na ključnih atributih Slovenije ter na krepitvi znamke »I feel Slovenia« in vseh ostalih stvari, ki so se izkazale kot dobre.
O Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma mag. Hribar pravi, da preveč sramežljivo govori o stvari, na katero v SDS pogosto opozarjamo in se ne tiče samo turizma, gre za lastništvo. Strategija omenja oblikovanje državnega sklada za prestrukturiranje podjetij. »Gre za neke korake, ki so absolutno bili prepočasni in dejstvo je, da je dokazano, da državno lastništvo ni najbolj učinkovito in rad bi opogumil razmišljanje, da se ti koraki zgodijo hitreje,« je poudaril. Kot zagovornik privatizacije meni, da se vzporedno z njo zgodijo tudi drugi pozitivni premiki, kot sta prihod tujih investitorjev in tujih organizatorjev potovanj. Tudi Horvath Consulting, soavtor strategije, pravi, kdaj se boste Slovenci postavili na svetovni zemljevid, je pojasnil mag. Hribar, ki verjame, da gredo nameni v tej smeri, v sami strategiji pa misli, da je bilo to malo težje zapisati zagovornikom državne srebrnine, zato govorijo v nedovršniku.
Mag. Hribar meni, da turizem sodi pod ministrstvo za gospodarstvo, kar se je dokazalo kot dobra pot. »Sam sem to ministrstvo doživljal v vzgonskem vetru in v obdobjih gospodarske krize. Včasih je bilo potrebno sprejemati nepopularne ukrepe,« je dejal. Izkušnje s samostojnim ministrstvom za turizem v posameznih evropskih državah po njegovih informacijah niso tako zelo pozitivne, saj turizem posega tudi na marsikatero drugo področje.
Za nadaljnji razvoj je ključno tudi dolgoročno zagotavljanje virov za promocijo turizma. Opozoril je na morebitno nevarnost pri tem. »Obstaja več zakonskih podlag. V času kakšne turizmu manj naklonjene vlade pa se lahko zgodi, da se ta vir opredeli kot »saj imate svoj vir«, ampak v SDS ne bomo nikoli razmišljali v tej smeri,« je poudaril.
Opozoril je tudi na dejstvo, da se bliža potreba po novem investicijskem ciklusu. Minilo je 10 let od zadnjega obdobja operativnega načrta, ko se je lahko z evropskimi sredstvi sofinanciralo projekte, ki so bili zelo uspešni. »Mislim, da je naša skupna naloga, da podpremo ta prizadevanja. To piše v Strategiji in to je pozitivno, da se ponovno z vsemi možnimi vzpodbudami vzpodbuja investicijski ciklus. Mislim, da je to ena največjih nalog v bodoče,« je dejal.
V nadaljevanju je mag. Hribar poudaril, da je zelo znano stališče SDS, da je obremenitev dela v Sloveniji prevelika in glede na to, da je turizem delovno intenzivna panoga, to obremenitev vidimo kot coklo razvoja. Pohvalil je, da se zbornica vsako leto uspe dogovoriti s sindikati in da slovenski turizem normalno funkcionira. »So pa razlike res neverjetne, ki grejo na škodo tako delodajalcem kot zaposlenim. Sam sem bil zadnje leto v Avstriji in lahko povem, da je razlika bistveno drugačna, že če pogledamo obvezne dajatve, ki jih mora delodajalec dati v primeru razlike med bruto in neto prihodki,« je poudaril. Dobra rešitev se mu zdijo s. p.-ji. Kritičen je do sindikatov, ki so zagnali vojno, da bi se postavili za delavce, v končni fazi pa so ravno delavcem najbolj škodovali.
Navedel je, da veliko mladih iz hotelirstva odhaja v tujino. »Mi imamo naše kolege, vsi jih poznamo vsaj 10, ki so v tujini direktorji hotelov, kar ni nič narobe, ta fluktuacija bo vedno in v turizmu je to osnova, ampak izgubljamo,« opozarja in dodaja, da je obremenitev celotnega gospodarstva v Sloveniji absolutno prevelika.
Za turistično takso mag. Hribar meni, da je v Sloveniji postavljena relativno nizko. Skupna naloga je, da skupnost občin in ministrstvo glede na to, kaj občine zagotavljajo, kakšen servis turistom, zastavijo politiko turistične takse, ki mora biti ambiciozna še naprej. Kaj s tem denarjem narediti? »Prav je da govorimo o zeleni Sloveniji, o petzvezdičnih doživetjih. Deluje zelo simpatično, vendar verjetno je želja vseh nas, da gremo pa v vrhunske petzvezdične namestitve in vse ostalo, kar sodi zraven,« pravi Hribar, ki meni, da je Intercontinental petzvezdični hotel, v svetovnih razmerah je to zelo dobra hotelska veriga, je pa to daleč od tistih pravih, ki bodo po njegovem na vrata Ljubljane v zelo kratkem času.
»Zavzemam se za to, da bi sredstva za promocijo turizma zelo tesno uporabljali tudi z najbolj znanimi svetovnimi turističnimi podjetji in letalskimi prevozniki,« je poudaril. Ob tem je opozoril, da nimamo povezav z Rimom, nimamo povezav z Berlinom, nimamo pravih povezav z Londonom. »Dejstvo je, da mi to rabimo in jaz v tem vidim dodano vrednost. S tem denarjem se da zelo veliko narediti,« poudarja Hribar.
O izvajanju službe turističnega vodenja in podeljevanju licenc Hribar pravi: »Osebno sem pristaš deregulacije, takšna so tudi priporočila EU. Zakon, ki je sedaj vstopil v veljavo, lahko velja neko obdobje, dokler ne bodo ta priporočila EU o deregulaciji postala še močnejša.« Ob tem še dodaja, da je v pristojnosti Tržnega inšpektorata, da nadzoruje, in občinskih odlokov in županov, koliko želijo zaščititi svoje območje. Najti je potrebno sožitje, da vzpodbujamo čim večji obisk in hkrati da ne dopustimo, da pride kdorkoli in zaračunava storitve, medtem pa naši licencirani ljudje nimajo dela.
