Kot je znano, se vse več članic EU odloča za povračilne ukrepe proti Rusiji zaradi napada z živčnim plinom v Veliki Britaniji. Slovenije za zdaj ni med njimi, čeprav se je za izgon ruskih diplomatov javno zavzel predsednik republike Borut Pahor.
Ker pa sedanja vladna koalicija zastopa izrazito proruska stališča, je zelo malo verjetno, da se bo Slovenija pridružila krogu držav, ki bodo izgnale ruske diplomate.
Na stran Rusije pa se ni postavila samo tranzicijska levica na strankarskem nivoju, pač pa tudi borčevska zveza. Skupščina Združenja borcev za vrednote NOV mesta Ljubljana je prejšnji teden sprejela izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost zaradi izgona ruskih diplomatov iz številnih držav. »Zato menimo, da Republika Slovenija pri načrtovanju in sprejemanju stališč ter ukrepov glede ravnanja v navedeni zadevi ne sme delovati slepo solidarnostno z državami, ki ukrepajo na podlagi domnev o vpletenosti Ruske federacije v zastrupitev Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije. Vse, ki vam namenjamo to izjavo, pozivamo, da v odnosu do Ruske federacije nastopate kot odgovorni predstavniki samostojne in suverene države Republike Slovenije.« Pod izjavo sta podpisana Julijana Žibert, predsednica mestnega odbora ZZB ter Tone Podobnik, predsednik skupščine. Izjavo so poslali predsednikom republike, DZ ter vlade, vsem članom vlade, predsedniku parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, vsem vodjem poslanskih skupin ter medijem.
Seveda takšna izjava ne preseneča, saj se borčevska zveza naslanja na svoja stara zavezništva – Rusija je namreč naslednica velike Stalinove Sovjetske zveze, domovine boljševizma. Pa tudi sicer imajo borčevski funkcionarji močne povezave s sorodno veteransko organizacijo v Rusiji, namreč z »rdečearmejci«. Zato ne preseneča, da se več kot sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne naslanja na stari protiimperialistični refleks. Spomnimo: zaradi obtožbe, da je britanski vohun, so aretirali Ljuba Sirca in ga najprej celo obsodili na smrt na Nagodetovem procesu.
Velja pa tudi spomniti na še eno dejstvo: leta 1991 so nekateri krajevni borčevski odbori na Štajerskem (vključno z mariborsko) dan pred osamosvojitvijo napisali protestno pismo tedanjemu predsedniku predsedstva RS Milanu Kučanu in predsedniku skupščine Francetu Bučarju, češ da so na plebiscitu glasovali za suvereno Slovenijo, ne pa tudi za odcepitev. Ob tem so zapisali, da bi nas odcepitev gospodarsko povsem uničila in da smo bili pred plebiscitom očitno napačno informirani. Iz samega besedila je bilo razvidno, da vsaj del krajevnih borčevskih organizacij ne podpira nastanka nove države Slovenije, o čemer smo že konec devetdesetih let pisali tudi v Demokraciji. Zaradi teh člankov je Zveza združenj borcev NOB pod vodstvom tedanjega predsednika Ivana Dolničarja vložila tožbo proti Demokraciji in njeni tedanji urednici Vidi Kocjan, vendar s tožbo ni uspela.
