Piše: Metod Berlec
Z raziskovalcem udbovskih arhivov, pisateljem mag. Igorjem Omerzo smo govorili o velikanih slovenske osamosvojitve in njegovi najnovejši knjigi, ki nosi naslov Igor Bavčar – Deviacija.
Gospod Omerza, konec lanskega leta ste izdali novo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA z naslovom Igor Bavčar – Deviacija. Mogoče za začetek naše bralke in bralce spomnite na svojo prvo knjigo iz te serije z naslovom Ciril Žebot – Peter – Prvi del. Zakaj ste se odločili, da dr. Žebota kot prvega uvrstite v to zbirko?
Predvsem zato, ker je najstarejši osamosvojitelj. Obstaja sicer še starejši osamosvojitelj, ki je imel opravka s slovensko tajno komunistično oz. takrat stalinističo policijo (Kardeljevo VOS – Varnostno-obveščevalna služba), celo umorila ga je (Lamberta Ehrlicha, maja 1942), a o njem in tej tajni politični predhodnici Udbe nimam dovolj gradiva, da bi napisal knjigo. Sem pa v prvem delu knjige o Žebotu in Udbi o prof. Ehrlichu napisal poglavje Dvojni umor pod Gradom.
Druga knjiga iz omenjene zbirke je France Bučar – Tikveš. V njej dokumentirano opisujete udbovsko zalezovanje Franceta Bučarja od 1975 do 1990. Zakaj so Bučarja začeli zasledovati že sredi svinčenih sedemdestih let prejšnjega stoletja …
Preprosto zato, ker je takrat začel objavljati režimu neljuba stališča, zaradi česar so mu preprečili nadaljnje poučevanje na Pravni fakulteti v Ljubljani. Kdor je osebno poznal dr. Bučarja, ve, da je bil izjemno bister človek, človek hitrih in trdnih odločitev, hkrati pa prava in nepopustljiva gorenjska trma. S tem ko so ga začeli oblastniki šikanirati, so si sami ustvarili mogočnega nasprotnika, ki je zelo pripomogel k političnemu propadu socialističnega režima v Sloveniji in tudi pristavil − ne kamenčka, ampak ogromno skalo k nastanku slovenske države! O tem lahko veliko preberemo tudi v knjigah Rosvitie Pesek in Alija Žerdina.
»Druga zelezovalna petletka« pa se je odvila v letih 1980−1985. Kaj je bilo zanjo značilno? To je bilo že po Titovi smrti, ko je v socialistični Jugoslavji izbruhnila finančna in gospodarska kriza … Bi lahko kaj zanimivega izpostavili iz tega časa?
Glede Bučarja se v teh letih jasno vidi njegov široki horizont protirežimskega delovanja, saj Udba večkrat poroča o njegovem sodelovanju na »Dragi« (zamejska študijska srečanja tržaškega Društva slovenskih izobražencev). »Draga« je kot vseslovenski neformali parlament (zamejstvo, emigracija, zdomstvo, matica) predstavljala veliko kost v grlu režima in njegove tajne policije. O tem sem napisal knjigo Karla – Udba o Dragi.
Poleg tega sodeluje na teoloških tečajih, v Novi reviji, v Celovškem zvonu, in še kaj se najde o tem v moji knjigi. V tem obdobju tudi pripravlja delo Utvara ali resničnost. Udba se je dokopala do rokopisa in ocenila, da je v nameravani knjigi dovolj elementov za kazenski pregon. Skratka, v tem obdobju se že izrazito kaže njegova vsestranska in kritična protirežimska angažiranost.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
