Piše: Marko Puš
Morda je ta čas dilema, kdaj bodo prihodnje državnozborske volitve, res vprašanje za milijon evrov, a nekaj je gotovo. Te ne bodo redne, ker bodo v najslabšem primeru razpisane nekaj mesecev pred koncem mandata (kot pri vseh levih vladah, ki so v kaosu dokončevale mandat) ali pa bodo že prihodnje leto.
Že res, da se bo premier Robert Golob v naslednjem letu po vsej verjetnosti poslovil in da je v načrtu njegova zamenjava, a levica in njeni glavni odločevalci preprosto ne bodo zmogli več amortizirati nakopičenega nezadovoljstva ljudi in gospodarstva. Slovenija je primerljivo z drugimi državami pridobila že velikanski zaostanek od začetka mandata Golobove koalicije, ta pa se bo v obdobju pred nami le še potenciral. Zato centrom moči ne bo preostalo drugega, kot da presekajo to agonijo, seveda ob predpostavki, da bodo do takrat ponudili novo »alternativo« v obliki »novega« obraza, in ustvarijo novo zgodbo z lažnim upanjem za nov mandat.
Če bo vse po sreči torej, bomo na predčasne volitve odšli že prihodnjo jesen, čeprav bi te bile resnici na ljubo prepozne že včeraj.
Adventni čas in rojstvo Jezusa Kristusa za naš civilizacijski krog pomeni rojstvo nečesa novega in nov začetek. Gre za priložnost, da bi določene stvari razmislili, predvsem v smislu vrednot in tradicij, zato da bo naša družba na koncu bolje delovala. Takoj po novem letu nam bo tranzicijska levica kot vedno servirala Dražgoše, sledila bo Osankarica – dogodki, ki razdružujejo, nas vlečejo v temačno preteklost in ne pomagajo k skupnemu dobremu, ampak samo hranijo zlo.
Naj bo torej božič priložnost za razmislek, kaj vse moramo postoriti, da nam bo bolje in da ne bo pred našimi očmi razpadala naša skupnost. Da bomo v novem letu prišli do nove in kompetentne vlade vseh Slovenk in Slovencev.
