Piše: Petra Janša
Vladajoča koalicija se skupaj z NSi, katere sodelovanje je pri glasovanju nujno za doseganje ustavnih sprememb, na vso silo zavzema za to, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil državni zbor, ampak bi jih imenoval predsednik republike.
»Mudi se. Seja državnega zbora s končnim glasovanjem naj bi bila že tam nekje med Božičem in novim letom, da se ljudje sredi praznikov ne bi preveč ukvarjali s to temo. Šok je še toliko večji, ker ta korak k totalitarizmu omogoča Nova Slovenija,« je glede škandaloznega hitenja s spornimi ustavnimi spremembami na omrežju X opozoril predsednik SDS Janez Janša in spomnil, da gre pri tem za »stranko, ki je leta 2000 pod vodstvom Andreja Bajuka in Lojzeta Peterleta nastala iz protesta zoper podobno ravnanje združene stranke SLS+SKD«. Pojasnil je še, da je »takrat vseh 30 poslancev združene stranke podprlo predlog stranke SD za vpis proporcionalnega sistema v ustavo in tako izničilo ljudsko voljo, izraženo na referendumu«. »Na referendumu leta 1996 je prepričljiva večina volivcev glasovala za dvokrožni večinski volilni sistem, kar je potrdilo tudi ustavno sodišče. Združena SLS+SKD, ki je bila leta 2000 največja parlamentarna stranka, je z enim samim katastrofalnim glasovanjem že na naslednjih volitvah izgubila 23 poslancev od 30, nato pa kljub stalnim menjavam vodstva dokončno izpadla iz parlamenta,« je spomnil Janša in dodal, da je »ironično, da ravno Nova Slovenija sedaj sledi istim sirenam in spet pluje po poti, ki so njeno predhodnico odpeljale na čeri«.
Janša: Lažejo vam in vas zavajajo!
Zdaj pa nekdanji večkratni premier Janez Janša tudi opozarja, da nedvomno ne moremo verjeti navedbam, da je povsod po svetu v pristojnosti predsednika države, da imenuje sodnike. »Še zdaleč ne. Lažejo vam in vas zavajajo,« je zapisal Janša na omrežju X, saj že kratek sprehod po svetovnem spletu pove, da je v različnih demokratičnih državah imenovanje sodnikov zelo različno urejeno. »Na mednarodnih lestvicah, ki merijo, kako posamezna država varuje človekove pravice svojih državljanov, je na prvem mestu Danska. Sledi ji Švedska, tretja je Norveška. Od vseh treh držav na vrhu lestvice edino na Norveškem sodnike na koncu dolgega in javnega postopka formalno imenuje kralj. Na Danskem jih imenuje vlada oziroma minister za pravosodje, enako na Švedskem,« je pojasnil Janša. In ker se pri nas zelo radi zgledujemo po Švici in/ali Nemčiji, je zanimivo pogledati tudi, kako imajo imenovanje sodnikov urejeno tam. V Švici po Janševih besedah zvezne sodnike predlaga pravosodni odbor, izvoli pa jih Združena zvezna skupščina (nacionalnega sveta in sveta države). Poleg tega, da imajo sodniki šestletni mandat, pri vnovičnih izvolitvah ni časovnih omejitev. »V kantonu Zürich sodnike okrožnega sodišča izvoli ljudstvo, sodnike na višjem in gospodarskem sodišču pa kantonski parlament,« je razložil in dodal, da podobna ureditev velja v tudi v drugih kantonih. Kot je še zapisal Janša, v Nemčiji sodnike na vseh stopnjah razen na zvezni ravni imenujejo vlade 16 zveznih držav. »Skupni imenovalec naštetih postopkov za imenovanje sodnikov sta preglednost in meritokracija,« je izpostavil in pojasnil, da to pomeni, da se ne morejo primeriti imenovanja, kot smo jim priča pri nas, »ko se v času levičarskih vlad celo za vrhovne sodnike predlagajo in imenujejo kandidati brez enega samega dneva sodne prakse ali javno znani kršitelji človekovih pravic iz totalitarnega režima«. Kot je še spomnil, so v letih, ko v hramu demokracije tranzicijska levica ni imela večine, o takšnih kandidatih lahko javno razpravljali in nekatere nato tudi zavrnili. »Nekateri pa zaradi bojazni pred javnim postopkom in morebitno zavrnitvijo niti predlagani niso bili.«
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
