Piše: G. B.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na letni novinarski konferenci poročal o napredku ruskih sil v Ukrajini, kjer bo mir po njegovih besedah mogoč, ko bo Rusija dosegla svoje cilje. Med temi ostaja tudi nevtralen status Ukrajine. Kljub sankcijam in izolaciji Moskve je Putin prepričan v napredek Rusije, povzema STA.
Ruski predsednik je zatrdil, da ruska vojska napreduje na večini frontne črte v Ukrajini, ki se sicer v zadnjem letu dni ruske agresije skorajda ni premaknila. Moskva pri tem ohranja enake cilje – denacifikacija, demilitarizacija in nevtralen status države, je ponovil Vladimir Putin in dodal, da so to tudi pogoji za mir. “Mir bo, ko bomo dosegli svoje cilje,” je dejal. Zagotovil je, da za potrebe bojevanja v Ukrajini ne bo nove mobilizacije. Trenutno je na vojnem območju po njegovih besedah 617.000 ruskih vojakov, ki da se “odlično bojujejo”. Zatrdil je še, da se je poleg 300.000 vpoklicanih lani za boj prostovoljno javilo še 486.000 Rusov. Števila padlih na prvi letni novinarski konferenci, odkar je svojo vojsko februarja lani poslal v Ukrajino, ni omenjal.
Po Putinovih besedah vojaška operacija dobro napreduje
Kljub zahodnim sankcijam in politični izolaciji, ki jih je Rusija deležna zaradi napada na Ukrajino, je Putin prepričan, da te niso škodile gospodarstvu ali morali države, ki da celo napreduje. “Dovolj razlogov je, da se ne le počutimo samozavestne, temveč tudi napredujemo,” je dejal in za letošnje leto napovedal 3,5-odstotno rast BDP, priznal pa, da je inflacija vse višja. V odgovorih, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, je poskušal pomiriti Ruse, da konflikt ne bo vplival na njihova življenja, potem ko je pred dnevi potrdil, da se bo marca potegoval za še peti mandat na čelu države. Omenil je tudi dogajanje na območju Gaze, pri čemer da gre za katastrofo, ki pa je ni mogoče primerjati z vojno v Ukrajini. “Vsakdo tu in po svetu lahko vidi in spremlja posebno vojaško operacijo in kaj se dogaja v Gazi ter vidi razliko,” je dejal in pri tem uporabil izraz, ki ga za vojno v Ukrajini uporablja Kremelj.
Na letni novinarski konferenci, ki običajno traja več ur, Putin odgovarja na izbrana vprašanja ruskih in tujih novinarjev, pa tudi na vprašanja državljanov na različne teme. Po navedbah ruskih medijev je bilo nanj naslovljenih vsaj 1,5 milijona vprašanj.
Zapirajo tudi tuje novinarje
Sodišče v Moskvi pa je danes potrdilo podaljšanje pripora ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu, ki so ga zaradi domnevnega vohunjenja prijeli marca, do 30. januarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev o podaljšanju pripora je sicer sodišče, ki je doslej zavrnilo več prošenj novinarja zoper pripor, sprejelo konec novembra. “Evan Gershkovich bo ostal v priporu do 30. januarja 2024,” je v izjavi na družbenih omrežjih zapisalo sodišče. Ob tem je objavilo videoposnetek novinarja, ki je med obravnavo sedel v kletki za obtožence in se smehljal.
Gershkovicha so aretirali konec marca med poročanjem v Jekaterinburgu in ga obtožili vohunjenja. Sodišče mu je pripor večkrat podaljšalo, večkrat pa je tudi zavrnilo njegove pritožbe zoper predkazenski pripor. Novinar časnika Wall Street Journal v zaporu čaka na sojenje, katerega datum še ni bil določen. Krivdo tako on kot časnik zanikata. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 20 let zapora.
Gershkovich je sicer prvi zahodni novinar, ki so ga v Rusiji priprli zaradi obtožb o vohunjenju po razpadu Sovjetske zveze, navaja AFP. Poleg njega je v Rusiji priprt tudi nekdanji ameriški marinec Paul Whelan, ki so ga ruske oblasti zaradi obtožb vohunjenja prijele decembra 2018. Potem ko so ruske oblasti v začetku meseca zavrnile novo ponudbo ZDA v zameno za njuno izpustitev, je ruski predsednik Vladimir Putin na današnji letni novinarski konferenci potrdil pogajanja in izrazil željo, da bi strani dosegli dogovor. “Upam, da bomo našli rešitev. A ZDA bi nam morale prisluhniti in sprejeti odločitev, ki bo ustrezala Ruski federaciji,” je dejal.
Ruske oblasti so medtem vložile tudi novo obtožnico proti ameriško-ruski novinarki Radia Svobodna Evropa Alsu Kurmaševi, ki so jo oktobra aretirali v Kazanu. Obtožena je, da se ni prijavila kot “tuja agentka” in da je kršila pravila poročanja o vojni v Ukrajini. Grozi ji do 15 let zapora, na svoji spletni strani navaja Radio Svobodna Evropa.
Ruski droni vdrli v Romunijo
Ruska vojska je v sredo zvečer z brezpilotnimi letalniki kršila zračni prostor Romunije. V obrambo zračnega prostora zveze Nato so proti dronom poletela nemška in romunska bojna letala. Zjutraj je romunsko obrambno ministrstvo sporočilo, da so nedaleč od meje z Ukrajino odkrili krater na neposeljenem območju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zveza Nato je ruski napad na cilje v Ukrajini blizu meje z Romunijo opazila v sredo zvečer in kmalu zatem izdala ukaz za začetek pripravljenosti, s čimer so v zrak poleteli nemški in romunski lovci. Misija je trajala do zgodaj davi. Po informacijah nemške tiskovne agencije dpa so piloti med akcijo videli ruski letalnik, a niso prejeli ukaza za sestrelitev.
Romunsko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so v bližini romunske vasi Grindu v delti Donave, nekaj kilometrov od meje z Ukrajino, odkrili 1,5 metra globok krater. To je že peti tovrstni incident, ki pa se je zgodil najbolj zahodno od meje z Ukrajino. Gre za območje v bližini tromeje Ukrajine, Moldavije in Romunije.
Med valom napadov na cilje v Ukrajini so sicer zabeležili do 70 brezpilotnih letalnikov tipa šahed, pri čemer je glede na začasne ugotovitve najmanj eno eksplodiralo v zračnem prostoru Romunije. Ta tip dronov iranske izdelave velja za zelo nenatančnega, zaradi česar se jih pogosto uporablja v rojih.
Nemške letalske sile trenutno sodelujejo pri varovanju jugovzhodnega krila Nata, med drugim s štirimi bojnimi letali, ki jih imajo na vojaškem letališču blizu Constante. S tem pomagajo Natovi partnerici z vojaškimi zmogljivostmi, ki jih sama nima v zadostnem številu.
