Piše: Keith Miles
Pogosto se reče, da se učne lekcije, ki so najbolj vgrajene v naše prihodnje vedenje, začnejo na materinem kolenu.
Ti so mešanica verske morale, družbenih standardov in družinskih vrednot.
Vse raziskave kažejo, da tisto, česar se naučimo v zelo zgodnjih letih, močno vpliva na prihodnje vedenje in sposobnosti v kasnejšem življenju.
Vredno je razmisliti o teh zgodnjih lekcijah in jih primerjati s tem, kako se obnašajo naše javne osebnosti. Imeli boste svoj seznam, moj pa je naslednji.
- Bodite pošteni
- Bodite iskreni
- Ne kradite
- Držite obljube
- Ne zavidajte
- Ne udarjajte drugih, razen v obrambi
- Sprejmite svoje napake in ne iščite izgovorov
- Trdo delajte
- Ne vmešavajte se v zadeve drugih
- Bodite potrpežljivi
- Ne hvalite se
- Bodite prijazni
- Ne bodite pohlepni
Zanimivo je, kako se te, čeprav v drugačnem slogu, ujemajo s starodavnimi sedmimi smrtnimi grehi in Dekalogom, desetimi zapovedmi oziroma pravili obnašanja, ki jih je Bog dal Izraelu po Mojzesu na gori Sinaj.
Nič čudnega, da so komunisti hoteli vzeti otroke staršem in jih naučiti njihove vere. Seveda so naredili napako, ko so matere preveč spodbujali k delu, saj so se majhni otroci potem učili od svojih babic.
Na žalost, ko pogledamo nekatere politike in javne uslužbence, se zdi, da kršijo kar nekaj pravil iz zgornjega seznama. Seveda prepuščam bralcu, da sestavi svoj seznam »priljubljenih«, ki jih ti voditelji kršijo.
Za moj seznam so številke, ki pri nekaterih politikih in svetovnih voditeljih najbolj skrbijo, 1, 2, 4, 7, 9 in 11.
Na žalost sodobni politiki vseh vrst podpirajo doktrino redistribucije. To je uporaba čezmerne obdavčitve enega dela prebivalstva za razdeljevanje ugodnosti drugemu delu. Mnogi od nas, rekel bi, da večina, smo zadovoljni, da se to zgodi le skozi davčni sistem. Idejo, da eni osebi vzameš po pravni sili (t.j. obdavčitev) in daš drugi, bi bilo zelo težko razložiti tistemu otroku, ki stoji pred materinim kolenom. Pogosto je edini razlog, da politiki enemu jemljejo in dajejo drugemu, ta, naj bi premožnejši dajali revnejšim. Za tem je še en razlog, ki je, da imajo politiki radi moč in da jim trošenje denarja daje moč, drugi razlog pa je tisto, čemur bi lahko rekli dejavnik »Robin Hood«. Romantični izobčenec, ki popravlja krivice.
Toda otrok na materinem kolenu ne bi razumel, zakaj bi bilo treba nekaj nagrade, za katero je trdo delal, odvzeti in dati drugemu, ki za nagrado ni delal.
V to politično doktrino prerazporeditve je vmešana zamisel, da lahko vlade porabijo naš denar bolje kot mi, ker bi sprejemale bolj racionalne odločitve, ki bi koristile večini prebivalstva. Na njihovo žalost vse izkušnje kažejo, da je bolj verjetno nasprotno. Politiki bi morali pogosteje brati dela Hayeka in Von Misesa.
Si lahko predstavljate scenarij, ko v šoli učitelj prosi vse otroke, naj dajo žepnino na mizo, nato pa velik del te vzame in jo da tistemu, ki se mu zdi najbolj zaslužen. Starši bi bili zgroženi in otrokom ne bi dovolili nositi denarja v šolo.
Otroci bi videli, kako učitelj krši ali spodbuja kršitev številnih zgornjih pravil. Predlagam številke 3, 5. 8. 9.
Seveda trde levice tako ali drugače kršijo ali spodbujajo kršenje vseh zgornjih pravil. A tudi zmerne sredinske in desne stranke morajo biti zelo previdne, da se ne okužijo na iste načine.
Ena stvar je nekaj storiti za pomoč najbolj ranljivim v družbi, nekaj drugega pa je verjeti, da so politiki tako briljantni, da bi morali odločati o mnogih stvareh, ki jih je najbolje prepustiti posamezniku ali družini.
