-1.5 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

V novi številki Demokracije preberite intervju z diplomatom dr. Božom Cerarjem: »Danes se odloča o pravilih prihodnjega svetovnega reda, o prihodnji svetovni ureditvi«

Piše: Metod Berlec

O pretekli, sedanji in prihodni svetovni ureditvi ter aktualnem mednarodnem dogajanju smo se pogovarjali s pravnikom, dolgoletnim diplomatom in pisateljem dr. Božom Cerarjem.

Gospod Cerar, v sredo, 30. novembra 2023, ste imeli v Ljubljani v organizaciji Slovenskega društva za mednarodne odnose (SDMO) predavanje z naslovom »O tem, kakšen bo prihodnji svetovni red, se odloča sedaj«. Na začetku svojega zanimivega predavanja ste posebej poudarili, da živimo prelomne trenutke, da prihaja do dramatičnih sprememb v mednarodni politiki …

Menim, da gre za čas, ko bodo odločitve, ki jih sprejemamo danes, zelo vplivale na prihodnja desetletja. Danes se odloča o pravilih prihodnjega svetovnega reda, o prihodnji svetovni ureditvi. Obstoječi liberalni mednarodni red se maje. Ogrožajo ga predvsem neliberalne avtokratske države. S podobnimi trenutki se je svet soočal po prvi in drugi svetovni vojni ter po hladni vojni.

Pri tem ste poudarili tudi spremembe v Nemčiji, ki se je po vojaškem napadu Ruske federacije na Ukrajino odločila za aktivnejšo mednarodno politiko. Posledično je to vplivalo tudi na odziv Evropske unije …

Prelomne trenutke (zeitenwende) tudi za Nemčijo je v svojem govoru v Bundestagu (nemškem parlamentu) štiri dni po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 orisal kancler Olaf Scholz. Napovedal je kvalitativni preobrat v nemški zunanji in varnostni politiki. Nemčija je  napadeni Ukrajini priskočila na pomoč s sodobnim orožjem. Pred tem orožja stranem v vojaškem spopadu ni dobavljala. Močno je povečala obrambni proračun in pristopila k do sedaj največji posodobitvi nemške vojske. Odločila se je odpraviti energetsko odvisnost od Rusije itd. Konec je bilo nemške politike Wandel durch Handel (spremembe na bolje v odnosih s Sovjetsko zvezo oziroma Rusijo prek trgovine). Seveda se je to odrazilo tudi v EU. Ta se je z vsestransko pomočjo Ukrajini, vključno z vojaško, presenetljivo odločno in enotno odzvala na rusko agresijo. Na kaj takega ruski predsednik Putin nikakor ni računal.

V svojem predavanju ste veliko govorili o preteklem, sedanjem in prihodnjem svetovnem redu. Kot vemo, se je svetovni red izoblikoval postopoma. O tem odlično v svoji knjigi World  Order  – Reflections on the Character of Nations and the Course of History (2014) piše pokojni ameriški državni sekretar Henry Kissinger. Sedanji svetovni red in s tem povezan sistem nacionalnih držav, če poenostavim, se je začel vzpostavljati z vestfalsko mirovno pogodbo leta 1648, z vestfalskim sistemom, nadgrajeval s Sveto alianso leta 1815, z ustanovitvijo Društva narodov leta 1920 in se dokončno izoblikoval z ustanovitvijo Organizacije združenih narodov leta 1945 …

Tako je. Pokojni Kissinger je vsekakor pustil velik pečat. Bil je vnet zagovornik čezatlantske povezave (ZDA in Evrope). Vplival je na potek hladne vojne in pripomogel k blaženju napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo, na primer z dogovorom o zmanjšanju strateškega orožja. Da ne omenjam  njegovih zaslug za normalizacijo odnosov med ZDA in Kitajsko.

Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokraciji!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine