Piše: Gašper Blažič
Državna volilna komisija (DVK) je včeraj sporočila, da je za novega direktorja službe DVK soglasno imenovala nekdanjega predsednika DZ Igorja Zorčiča. Petletni mandat bo nastopil 1. februarja 2024, ko se bo po več kot 12 letih s tega položaja poslovil Dušan Vučko, so sporočili iz DVK. Med njegovimi prvimi nalogami bo izvedba evropskih volitev.
DVK je ugotovila, da Igor Zorčič izpolnjuje vse pogoje za imenovanje direktorja službe, predpisane v javnem natečaju. Na podlagi njegove prijave in pogovora z njim se je odločila, da je najprimernejši kandidat za imenovanje na položaj direktorja službe DVK, so sporočili. Članice in člani DVK so sicer na seji opravili pogovore s tremi kandidati, ki so se uvrstili v ožji izbor. Po končanih pogovorih so z glasovanjem sprejeli odločitev o novem direktorju, so zapisali.
V predhodnem postopku je posebna natečajna komisija za izvedbo javnega natečaja za direktorja službe DVK ugotovila, da od sedmih prispelih prijav šest kandidatov izpolnjuje natečajne pogoje. Na podlagi presoje prijav in opravljenih pogovorov s kandidati ter njihove predstavitve poznavanja delovnega področja in izkazanih vodstvenih kompetenc je posebna natečajna komisija ocenila, da v ožji izbor uvrsti tri kandidate. DVK je sklenila, da bo opravila pogovore s štirimi kandidati, od katerih so se pogovora s člani komisije udeležili trije, so pojasnili. Vsa imena kandidatov niso znana, poleg Zorčiča, se je v javnosti omenjalo tudi nekdanjega sekretarja državnega sveta Dušana Štrusa, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Roberta Marolta in nekdanjo namestnico direktorja službe DVK Nino Mujagić.
Zorčič, rojen leta 1978 v Brežicah, trenutno opravlja poklic odvetnika, gre pa za nekdanjega politika. Leta 2003 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, štiri leta kasneje je opravil pravniški državni izpit. Službeno pot je začel takoj po diplomi iz prava kot pravnik v Zavarovalnici Tilia v Novem mestu, med leti 2004 in 2009 je bil pripravnik in strokovni sodelavec na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem, med leti 2009 in 2014 pa je bil zaposlen kot odvetnik za področje kazenskega in gospodarskega prava.
Leta 2014 je vstopil v politiko kot kandidat za poslanca na listi tedaj novoustanovljene Stranke Mira Cerarja, kasneje preimenovane v Stranko modernega centra (SMC, danes Konkretno) in bil tudi izvoljen za poslanca. Marca 2020 je ob nastanku nove koalicije postal tudi predsednik državnega zbora in tako nasledil Dejana Židana iz SD. Zorčič je sicer veljal za člana SMC, ki ni kazal velikega navdušenja za sodelovanje SMC s SDS in NSi. Že marca 2021 je napovedal izstop iz stranke skupaj z Janjo Sluga in Branislavom Rajićem. Spomnimo: Sluga je znova postala poslanka, tokrat na listi Gibanja Svoboda. Ne glede na to, da je Zorčič tako vmes postal opozicijski poslanec, je obdržal funkcijo predsednika DZ. V tistem času je sicer namigoval tudi o ustanovitvi nove stranke LIDE (Liberalni demokrati), vendar se je načrt sfižil, saj stranka sploh ni nastopila na državnozborskih volitvah. Se je pa o sodelovanju pogajala med drugim z DeSUS-om, ki ga ni več v parlamentu, konec decembra 2021 pa tudi z Robertom Golobom.
Za zdaj ni znano, kakšen je status Zorčičeve stranke, saj njena spletna stran ne deluje več. Je pa Zorčič pred letom dni kandidiral za župana Brežic in v drugem krogu izgubil boj z dosedanjim županom Ivanom Molanom. Nastopil je tudi s svojo listo (Lista Igorja Zorčiča in Sonce), lista je v brežiškem občinskem svetu osvojila sedem mandatov, tako da je med občinskimi svetniki tudi Igor Zorčič. Kar pomeni, da gre za kolizijo interesov – za štetje glasov in izvedbo vseh volitev je namreč zadolžena Državna volilna komisija, ki jo bo tako vodil nekdanji politik, trenutno občinski svetnik.
Naj spomnimo, da tudi dosedanji direktor DVK Dušan Vučko politično preteklost, saj je bil nekdaj poslanec LDS. Prav v času njegovega vodenja se je zgodilo veliko nepravilnosti. Začelo se je z nedopustnimi zamudami pri pošiljanju glasovnic v tujino, zaradi česar je bilo številnim volilnim upravičencem onemogočeno glasovanje po pošti in s tem nedopustno poseženo v ustavno zagotovljeno volilno pravico. Dopis DVK z volilnim gradivom so nekateri prejeli šele po končanih volitvah. Prezrl je pripombe predstavnikov list, da bi morale biti glasovnice oblikovane drugače. Napako je storil tudi pri lastnoročnem potrjevanju kandidatnih list. Za konec pa velja izpostaviti še dejstvo, da je DVK tudi napačno izračunala, kateri kandidati so bili izvoljeni v državni zbor. Prav zaradi nepojasnjenih nepravilnosti, zaradi česar nad DVK visi madež legitimnosti in zakonitosti, je takrat eden od članov DVK vložil predlog za razrešitev direktorja službe DVK. Seveda je slednja po volitvah gladko zavrnila ta predlog in večinsko podprla Vučka, ki je tako še naprej ostal na položaju in bo imel glavno besedo tudi pri izvedbi predsedniških in lokalnih volitev, poroča Nova24tv.si.
Ob tem pa se postavlja vprašanje, kako je v resnici potekalo odločanje o novem direktorju DVK. Slednja je namreč sporočila, da je bila odločitev za Zorčiča soglasna. Glede na sestavo bomo poskušali izvedeti več informacij, ali to o soglasnosti drži.
Je pa dejstvo, da imenovanje odsluženih politikov na takšna vodilna mesta samo še povečuje nezaupanje v demokracijo in poštenost volitev.
