Piše: Franc Bešter
Politična odgovornost: pokazati odgovoren odnos tudi na politični ravni, se pravi do naroda (države), ne le v zasebnem življenju (do družine).
Narod je na volitvah že večkrat (5x) nasedel neki prevari, ki ji pravimo »novi obrazi«, glede zadnjega politični analitiki ugotavljajo, da zakulisje že pripravlja novega (naslednika Goloba), ker se slednji ni najbolje obnesel. Osebno sem prepričan, da se bo novi obraz res spet pojavil, ne glede, ali bo zadnji odstopljen (zamenjan) ali bo prišlo do predčasnih volitev, ki jih ima opozicija za najboljšo opcijo. Ali pa bo Slovenija doživljala agonijo vse do rednih volitev?
Volitve: to predstavo spremljam že desetletja, in določene stvari so v Sloveniji dokaj na dlani. Večina politične moči je, kot je znano, na politični levici (glede bazena volivcev in medijske moči). Vendar pa je tu še največja »stranka« – neopredeljeni. In le-ti se mi zdijo pri vsem skupaj velik problem. Zakaj? Gre za množice apolitičnih, politično apatičnih ljudi, nesposobnih analiziranja političnega dogajanja, zato nesposobnih za globlje uvide v politična stanja. Posledica te situacije v narodu je, da je te množice mogoče brez večje težave medijsko zmanipulirati, in sem sodi tudi zgodba z novimi obrazi. Nov obraz: vzbuja upanje, tudi zato, ker je »ne-omadeževan«, in on ustanovi novo stranko, kakšen mesec pred volitvami. Ta se predstavi kot res sredinska, torej ne leva ne desna. Njena naloga je, da pritegne čimveč neopredeljenih, in navadno res dobi na volitvah veliko, največ glasov, da potem, skupaj s politično levico, brez težave sestavi vlado in si z večino v parlamentu zagotovi udobno vladanje. Vendar, tu gre za večinoma za novince v politiki, brez kilometrine, s pomanjkanjem političnega znanja in izkušenj torej, večkrat tudi koruptivne, in ljudje sčasoma to prepoznajo, zato po kakšnem letu, dveh, sledi razočaranje, ker se tudi stanje v državi ne izboljšuje, se prej poslabšuje – tudi zaradi teh neizkušenih, nesposobnih politikov, in podpora stranki in vladi s 30% ali več naglo upade, lahko le na par procentov.
Država zato tone, ujela se je v začaran krog, bolje, v peklensko spiralo, a narod se ne zave teh posledic svojega neodgovornega odločanja na volitvah. Postavlja se vprašanje, zakaj. Razlogov je seveda več, problematika je mnogoplastna, a tukaj bi rad opozoril na en močan vzrok: pomanjkanje jasne zavesti o tem, da ima politika, dobra ali slaba, vedno takšne ali drugačne (lahko tudi močne, usodne) posledice za njihovo vsakodnevno življenje. Da dogajanje na makro nivoju vedno vpliva na mikro-raven. Posledica je nizka politična kultura: ljudje se ne poglabljajo, ne analizirajo, se ne potrudijo, navadijo se pasivno sprejemati tisto, kar jim servirajo mediji. Ne spregledajo igre, ne zadobijo uvida v to, da se za kulisami ves čas skriva en in isti dejavnik realne politične moči. Posledica pa je, da novi obrazi, ki Slovenijo vodijo v propad, vedno znova zmagujejo.
Kje so vzroki takšnega odnosa do politike? Nek močan vzrok vidim v komunistični preteklosti. Ljudje so bili pol stoletja navajeni na to, da je politično odločala Partija, navadili so se pasivno sprejemati tisto, kar je prihajalo »z vrha«. Res, da je ZK uvajala t.i. samoupravljanje, a to je bil bolj pesek v oči.
