Piše: Vida Kocjan
Z dr. Damjanom Žugljem smo se pogovarjali o vlogi in delu Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, za katerega nekdanji direktor navaja, da je predvsem finančno-obveščevalna enota, ki pa so jo zdaj ugrabile določne skupine ljudi.
Spoštovani dr. Žugelj. Urad RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad) naj bi bil v času, ko ste ga vodili, na podlagi anonimke iz leta 2021 sprožil eno najobsežnejših preiskav bančnih računov v državi, so poročali mediji. Kaj se je dogajalo? Kakšna je bila in je še vloga zdajšnje direktorice UPPD …
Ker je Urad predvsem finančno-obveščevalna enota, konkretnih podatkov ne morem razkrivati, saj sem kot nekdanji predstojnik zavezan k molčečnosti. Pomemben je samo kontekst in razsvetlitev ozadja, vse drugo bi moralo biti za takšno institucijo, kot je Urad, običajno in normalno. To je poanta dela in nalog Urada. Primer, ki ga omenjate, pa ni poseben primer po obsegu, kar je logično. Poseben je po metodologiji, načinu in sosledju dogajanj po zaključku – matematično in statistično: preučevano, preizkušeno in večkrat preverjeno skozi dolgo obdobje dogajanj in dogodkov, skoraj že s popolno statistično gotovostjo. Velika netransparentna skupina z veliko subjekti oziroma akterji, zelo razvejena in velika »multinacionalna« (z)družba, drugače torej, kot če bi preiskovali denimo Splošno plovbo. Ozadje, ki znova v praksi razkriva šolski primer že videnih in znanih metod v nadaljevanju po preiskavi. Od zunanje režije torej, skrbne montaže, načrtnega izrabljanja, manipulacije in izkrivljanja do končne medijske oziroma javne likvidacije je že neštetokrat uporabljen in viden način za dosego čisto drugih ciljev male, ozke kriminalne skupine, ki je že davno v preteklosti ugrabila institucije (in tudi Slovenijo). Gre za klasično ugrabitev države (»state-capture«). Veliko demokracij se proti temu pojavu bori dnevno. Slovenija na žalost ne, ker je do ugrabitve države in njenih institucij dejansko že prišlo. Zato je nujno, da se to vprašanje uredi.
Govorite o ugrabitvi države. Sliši se zelo resno.
Saj tudi je. Ugrabitev države se ni zgodila, ko so ostanki nekdanjega režima sprejeli doktrino, da če bo Slovenija postala normalna demokratična in evropska država, njih ne bo več. Zato so preganjali vse uspešne podjetnike in posameznike s političnim potencialom. In nekaj časa jim je šlo dobro. Nato pa jim je točno določena kriminalna skupina v desetletju in pol ugrabila celotno infrastrukturo. In šele tu je prišlo dejansko do ugrabitve države. Pred tem so se med seboj do neke mere še nadzirali, sedaj pa tega ni več.
Opažam in preučujem ene in iste stvari, z istim odtisom, po istem voznem redu, šablonsko, natančno in precizno že vrsto let, seveda z istimi akterji v ozadju, ki pa nimajo nobene zveze s politiko. Klasični reket za onemogočanje ljudi in onemogočanje poslovne konkurence, podjetnikov. Utečeno shemo za postopkovni (kazenski) teror na način, da je čim več ljudi čim dlje v postopkih. Mafija, ki je rušila in kreirala usodo najmanj šestih zadnjih Vlad RS in tudi že zapečatila usodo premierja Roberta Goloba. Vnaprej pa vam povem, da je po istem principu že zrušila tudi naslednjo vlado in tudi vlado po tej. Zgodba o levih in desnih je predstava za tisto volivko ali volivca, ki živi nekje daleč od nas, kjer v daljavi sveti luč iz hiše, in pride na volišče. Prav tako je ta primer pokazal, da je kljub smrti dveh pomembnih akterjev še vedno dejavna in deluje inertno še naprej. Zakaj je to toliko let ostalo očem skrito in neopazno? Stara jugoslovanska doktrina, ki zamegli piramidno strukturo odločanja. To je bilo za primer, če bi prišlo do ruskega vdora, a ne glede na to, koliko ljudi bi bilo nevtraliziranih, se do končnih odločevalcev nikoli ne bi prišlo.
Za kaj torej gre? Tudi vaše objave na družbenih omrežjih nekako skrivnostno nakazujejo na ozadja.
Oglasim se le, ko imam konkretno in pomembno sporočilo, seveda pa za tem tudi v celoti stojim. Ni pomembno, ali širša javnost razume, pomembno je le, da akterji te kriminalne skupine razumejo, da so v celoti razkriti in prepoznani tako njihove metode in način delovanja kot povezave oziroma omreženost (tudi skozi institucije in v njih).
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki tiskane izdaje Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
