Piše: Gašper Blažič
Senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je zaradi zaznanih sumov kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije včeraj sprejel odločitev o uvedbi preiskave v primeru sumov pritiskov na bivšo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, so po današnji seji senata sporočili iz KPK. Slednja je namreč obravnavala prijavo Tatjane Bobnar, sicer nekdanje notranje ministrice v Golobovi vladi ter nekdanje direktorice policije v času Šarčeve vlade, češ da je prišlo do političnih pritiskov na delo policije.
Kot poroča STA, se je v delu prijave zaključil predhodni preizkus in zaradi zaznanih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je senat sprejel odločitev o uvedbi preiskave. Odločitev o uvedbi preiskave je sprejel senat v sestavi obeh namestnikov predsednika KPK, to pa sta David Lapornik in Simon Savski. Na komisiji ob tem poudarjajo, da bo šele nadaljnji postopek pokazal, ali bodo te sume kršitev tudi potrdili ali pa jih bodo ovrgli. “Več informacij v zvezi z zadevo vam bomo zaradi zagotavljanja pravic obravnavanih oseb v preiskavi lahko podali, ko bodo obravnavane osebe o uvedbi obveščene,” so še sporočili iz KPK.
Bo Goloba preiskoval »antijanšist«?
Predsednik KPK Robert Šumi o konkretnem primeru ni odločal, saj se je iz postopka odločanja v konkretni zadevi izločil že decembra lani. To pa med drugim utemeljil s tem, da ima na policiji urejeno zamrznitev pogodbe o zaposlitvi in da je bil poslovno povezan z Bobnarjevo, s katero sta več let sodelovala. Je pa član senata tudi Simon Savski, ki se je nedavno znašel v središču pozornosti zaradi zapisov na družbenih omrežjih, ko je za nezaupanje policiji krivdo naprtil prejšnjemu premierju Janezu Janši in nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu. »Vi samo Janšo volite, pa bo skupaj s Hojsom vse skupaj razgnal z vodnim topom na solzivec. Jaz si takega liderja ne želim. Verjamem, da bodo tudi tile policisti vandalizem in napad na policista ustrezno obravnavali. So pa danes drugi časi. Drugačna vzgoja mladih, pokvarjeni politiki …,« je letos poleti na Facebooku zapisal Savski, sicer diplomirani pravnik, ki je kariero začel na policiji. Na neprimernost njegove komunikacije ga je opozorila predsednica republike Nataša Pirc Musar, konkretnih posledic pa ni bilo.
Je pa prav ta incident pokazal, kako močno je KPK vpeta v politiko, čeprav naj bi šlo na neodvisni nadzorni organ. Spomnimo, prvi predsednik KPK je bil razvpiti nekdanji kriminalist in politični agent iz ozadja Drago Kos, za njim je to funkcijo opravljal Goran Klemenčič, ki je nato postal pravosodni minister. KPK je pod vodstvom Klemenčiča postala znana predvsem po tem, da je s posebnim poročilom v začetku leta 2013 obremenila tedanjega premierja Janeza Janšo, obenem pa tudi Zorana Jankovića, ki je bil v tej zgodbi le kolateralna žrtev. Dejansko je šlo za (na žalost uspešen) poskus zamenjave vlade, ki se je ob pomoči Gregorja Viranta zgodil le malo kasneje, ko je druga Janševa vlada padla s konstruktivno nezaupnico, premierka pa je nato postala Alenka Bratušek. Slednja je po mobilnem telefonu že vnaprej prejela čestitko za izvolitev, ker pa je to s fotoaparatom zaznal Jani Božič, je bil slednji nato obsojen.
Premier je očitno hotel preveč
A vrnimo se k Tatjani Bobnar. Nekdanja notranja ministrica je očitke o političnih pritiskih na policijo komisiji naznanila decembra lani, ko je tudi odstopila s funkcije notranje ministrice. O teh pritiskih je ponovno spregovorila na nedavnem odmevnem zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov. Ponovno je izpostavila, da je bila deležna političnih pritiskov s strani predsednika vlade Roberta Goloba, ki so kasneje vodili do njenega odstopa. Njeno nedavno pričanje, skupaj z nekdanjim prvim možem policije Boštjanom Lindavom, je sedanjega premierja Goloba povsem razgalilo kot avtokrata, ki želi celotno družbo očistiti »janšistov« in ob tem s političnimi motivi čistiti tudi policijo.
Seveda je potrebno dodati, da je bila Bobnarjeva kot karierna policistka v političnem smislu sprva povsem soglasna z agendo sedanje vlade, saj je denimo izražala podporo liberalizaciji na področju (ilegalnih) migracij. Kot je znano, je sedanja vlada dala odstraniti tudi ograjo na slovensko-hrvaški meji, dotok ilegalnih migrantov v našo državo pa je začel močno naraščati. Naslednik Bobnarjeve Boštjan Poklukar, ki je to funkcijo opravljal že v Šarčevi vladi, je s to politiko nadaljeval, a zadnje čase je spoznal, da je vrag vzel šalo, zato je začel državljankam in državljanom Slovenije svetovati »družbeno samozaščito«, medtem ko je Slovenija uvedla policijski nadzor mejnih prehodov s Hrvaško manj kot leto dni po vstopu naše južne sosede v schengensko območje. Seveda razlog ni samo teroristična dejavnost, na kar je desnosredinski tabor opozarjal že vsaj od leta 2015 dalje, ampak tudi naraščajoča kazniva dejanja, v katera so vpleteni ilegalni migranti v Sloveniji – zadnje čase namreč v javnost prihaja vse več informacij o posilstvih, pri čemer policija ta dejanja zamolči – šele, ko jo o tem povpraša kateri od medijev, potrdi, da se je dogodek res zgodil.
Tudi statistika glede migracij je zelo nazorna, saj vse primerjave kažejo, da se je dotok migrantov v našo državo v primerjavi z enakim obdobjem lani močno povečal. Za primerjavo: PU Novo mesto vsak dan zabeleži več kot 150 na novo zajetih ilegalnih migrantov, za katere v poročilih zapišejo, da postopki z njimi še niso končani. Realno gledano pa velika večina migrantov zaprosi za azil in ga tudi dobi, ne glede na to, da azilni domovi v Sloveniji pokajo po šivih. Vzdrževanje ilegalnih migrantov pa slovenske davkoplačevalce tudi veliko stane.
Botri iščejo Golobovega naslednika
Če se je preiskava KPK začela, je torej povsem utemeljeno pričakovanje, da se bo najprej lotila predsednika vlade Roberta Goloba. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, saj je znano, da so botri iz ozadja Goloba dejansko že odpisali in iščejo njegovega naslednika, a seveda ob sedanjih razmerjih moči v parlamentu, saj ima koalicija močno večino. Dejstvo pa je, da je Golob bolj trmast kot je bil nekdaj Marjan Šarec, ki je puško v koruzo vrgel januarja 2020 ob napovedanem odstopu tedanjega finančnega ministra Andreja Bertonclja. Zato je mogoče reči, da gre pri preiskavi KPK za stopnjevanje pritiska »stricev« na Goloba. Kot je znano, se je SDS zavzela za predčasne volitve, ki bi edine lahko prinesle izhod iz sedanjega stanja, ki je nastalo zaradi doslej največje (pred)volilne prevare v zgodovini slovenskega parlamentarizma: z obljubami o »svobodi« in »depolitizaciji« družbenih podsistemov. Izkazalo pa se je, da je pomen teh besed povsem obrnjen in da moramo vse, kar izrečejo predstavniki vlade, videti kot negativno preslikavo realnega pomena besed.
