Piše: A. H. (Nova24TV.si)
Slovenska veja oblasti, ki bi morala temeljiti na osnovi nepristranskosti, se je izkazala še za kako pristransko. Več kot očiten primer je oprostitev Ludvika Tomšiča, ki je neposredno grozil s smrtjo nekdanjemu premierju Janezu Janši pod pretvezo “neprištevnosti”, medtem ko je bil nekdanji član SDS za svoj komentar, uperjen proti Inštitutu 8. marec, pravnomočno kaznovan.
Če kdo, potem bi morala biti sodna veja oblasti zmožna najboljše presoje o tem, kdo si zasluži kazen in kdo ne. Vendar v Sloveniji sodstvo ne presoja na podlagi tega, “kaj” je bilo storjeno, ampak, “komu” je bilo storjeno. Če so grožnje s smrtjo uperjene proti nekdanjemu premierju Janezu Janši, se zločinci oprostijo na podlagi “neprištevnosti” in celo neprištevni vrnejo nazaj na ulico, če pa nekdo le kritizira Inštitut 8. marec, je za to pravnomočno obsojen.
Kot smo poročali, je sodnica Jerca Oblak oprostila Ludvika Tomšiča, čeprav je s svojimi grožnjami zagrešil kaznivo dejanje in ne le prekrška. Kot razlog za oprostilno sodbo je sodišče navedlo “neprištevnost obdolženca”, češ da je bila v kritičnem času zmožnost Tomšičevega razumevanja ravnanja zmanjšana, prekinjena, v celoti pa zmožnost obvladovanja. Ne le, da ga je sodišče oprostilo, ampak ga je “neprištevnega” poslalo nazaj domov, kar pomeni, da imamo na prostosti človeka, ki očitno ni zmožen presojati, kaj je prav in kaj ne. In Tomšič ni edini.
Tomšič je na protestih proti nastajanju vlade Janeza Janše dlje časa vpil, da je “Janšo treba ubit”, skandiral “ubi Janšo”, in pozival, da je “Janeza Janšo treba samo ubiti in nič drugega”. To je vpil tudi v kamere in nihče ne more zanikati, da gre za neposredno grožnjo s smrtjo, ki bolj očitna ne more biti, zato so tudi še očitnejši dvojni vatli slovenskega sodstva, ko slednji primer primerjamo s primerom Janeza Brenceta, ki je bil za svoj komentar na družbenem omrežju pravnomočno obsojen. Po merilih slovenskega sodstva je bil namreč uperjen proti “napačnim”, in sicer Inštitutu 8. marec, ki jim je pred državnozborskimi volitvami napisal, “da za aktiviste, ki jih vodi Nika Kovač, že čisti dvocevko”. V nobenem primeru njegov komentar ne more biti bolj neposreden kot Tomšičevo dobesedno pozivanje k nasilju.
Na družbenem profilu X se je oglasil tudi Janša, ki je zapisal: “Sodišče ugotovi, da je nekdo, ki bi ga moril, neprišteven. In potem mirno dovoli, da taka oseba prosto hodi naokrog. Si predstavljate, da bi isti pozival k umoru Nike Kovač @8Marec? Vsak 5 let zapora. To naj bi bilo moderno slovensko sodstvo. V resnici gre za orodje režima.”
Sodišče je namreč v istem obdobju razsodilo, da pa je Brence “kriv, da je javno spodbujal sovraštvo, nasilje in nestrpnost, ki je temeljilo na političnem ali drugem prepričanju in je bilo storjeno z uporabo grožnje”. Kaznovan je bil z denarno kaznijo, so poročali o tem tudi osrednji mediji, ki so že sicer znani kot “zvesti vladni psi”.
Tokrat so o obeh zadevah poročali celo istočasno, s čimer je njihova pristranskost še očitnejša. To, da so na naslovno stran po dvojnih kriterijih na enem od MSM medijev poročali o obeh novicah, je komentiral tudi urednik Spletnega časopisa Peter Jančič: “Naslov kaže, da mediju ni pomembno, kdo je bil obsojen, mu je pa zelo pomembno, da je menda član SDS. To je propaganden naslov, ki se zgodi, če urednika nastavi generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković z Golobom. Zloraba oblasti.”
