Piše: Lucija Kavčič
Pogovarjali smo se z Martinom Alejandrom Maroltom, pevcem iz Argentine, Slovencem tretje generacije, ki je s svojim argentinsko-slovenskim petjem letos poleti navdušil poslušalce na srečanju slovenskih izseljencev v Vipavi. Nastopil je tudi skupaj z ansamblom Baires polka, ki jo bomo predstavili v eni prihodnjih številk. Martin Alejandro Marolt načrtuje, da bo posnel svoj album pesmi in poje v skupini Smokin’ Show v Argentini.
DEMOKRACIJA: Za začetek najinega pogovora, mi, prosim, povejte, kje ste se učili petja?
MAROLT: Od malega sem pel pri otroškem zboru v slovenski šoli v Argentini. Tisti, ki smo hodili k pouku slovenščine, smo zmeraj imeli tudi petje, zmeraj smo imeli različne prireditve in morda kakšno gledališko predstavo. In jaz sem bil tam zmeraj na razpolago za sodelovanje. Že od malega sem torej nastopal v slovenskih gledaliških predstavah po slovensko in tako naprej, nato sem začel po malem peti, pred okoli desetimi leti sem začel resno študirati petje, pred publiko sem (uradno) prvič zapel v Cafe Concertu v Buenos Airesu leta 2014. Nato pa sem pred petimi leti začel sodelovati s svojo zelo dobro prijateljico, učiteljico petja. Ja, pet let je, odkar delava skupaj, in to je res najboljše zame.
DEMOKRACIJA: Od kod vam veselje do petja in kakšne žanre imate najrajši?
MAROLT: Veselje do petja? Mislim, da je najlepše, kar se lahko doseže s petjem ali z glasbo, to, da lahko hitro koga ganeš in se ga dotakneš. In mislim, da je to glavni cilj pevcev in glasbenikov na sploh. In meni je res všeč, da ko pojem, začutim veliko stvari, in je lepo, da lahko dosežem, da nekdo, ki me posluša, začne čutiti enako kot jaz in tako postanemo en svet. Da občutimo isto jaz in publika – to je zame najlepše. Katere žanre imam najrajši – mislim, da mi je všeč čisto vse, ampak če se že moram odločiti, mi je seveda zelo všeč latino glasba, in tudi svetovno znane rokovske skupine, kot so The Beatles, Queen itd, so mi zelo všeč. Vse poslušam in slovensko glasbo seveda tudi! Zelo všeč so mi slovenske polke in valčki pa tudi slovenski rok!
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
