Piše: Gašper Blažič
Medtem ko v Bruslju narašča napetost pred volitvami na Slovaškem, kjer bi utegnila zmagati prorusko usmerjena socialdemokratska stranka, pa naša država na sedež zveze Nato vrača »starega znanca« Andreja Benedejčiča, ki je to funkcijo opravljal že med leti 2011 in 2015. Že takrat je, kot je poročal Požareport, dvigoval precej prahu zaradi domnevne proruske usmerjenosti, ki je po začetku lanske splošne vojaške agresije na Ukrajino postala še bolj sporna.
Kot je sicer znano, je Benedejčič v kabinetu premierja Roberta Goloba kot državni sekretar zadolžen za državno varnost, njegovo delovno področje se tako v veliki meri ujema z ministrstvom za obrambo (minister Marjan Šarec in državni sekretar Damir Črnčec, ki je nekoč prav tako zasedal funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade) ter ministrstvom za notranje zadeve. A očitno ne za dolgo, saj se diplomat, ki očitno uživa zaupanje premierja, spet vrača v Bruselj. Vendar pa, kot poročajo mediji, še vedno ni odšel v Bruselj, čeprav je bilo njegovo imenovanje objavljeno že julija v uradnem listu. Kot pojasnjuje zunanje ministrstvo, pa naj bi se to zgodilo kmalu, saj naj bi imel za opraviti še nekaj obveznosti v kabinetu. Za kakšne obveznosti naj bi šlo, ni povsem jasno – MZZ sicer navaja vnaprej dogovorjeno udeležbo na srečanju zavezniških svetovalcev za nacionalno varnost v drugi polovici oktobra, v vlogi državnega sekretarja za nacionalno in mednarodno varnost pa se bo s pristojnim ministrom udeležil tudi zasedanja obrambnih ministrov Nata sredi oktobra.
Zakaj odlaša z odhodom v Bruselj?
Benedejčič bo na položaju nasledil dosedanjega veleposlanika Erika Kopača, ki ga poznamo iz časa vladavine Cerarjeve SMC. Do nastopa Benedejčičevega mandata je po navedbah MZEZ v Bruslju začasni odpravnik poslov namestnik vodje stalnega predstavništva pri Natu Tadej Furlan. Ukaz predsednice republike Nataše Pirc Musar o imenovanju Benedejčiča je bil v uradnem listu sicer objavljen 19. julija, običajno pa do menjav na čelu veleposlaništev pride konec avgusta oziroma v začetku septembra. Kopaču naj bi mandat potekel že 4. avgusta letos. Povedano drugače: Benedejčič naj bi bil sicer v stalnem stiku z veleposlaništvom in naj bi opravljal kar dvojno funkcijo, na novo redno delovno mesto v Bruselj pa naj bi odšel, če prav razumemo, šele nekje v drugi polovici oktobra. Skoraj tri mesece po tistem, ko je Kopaču potekel mandat.
Pojasnila zunanjega ministrstva, ki ga vodi Tanja Fajon (SD), so sicer precej nenavadna, saj do takšnih zamud običajno ne prihaja, kar kaže na precej nenavadno igro v ozadju. Je morda to znak, da je premier Robert Golob v hudih težavah ali pa je to povezano z nedavno razkritim škandalom, ki se tiče Benedejčičeve žene? Spomnimo: Minca Benedejčič je prav tako v poklicni diplomaciji, trenutno je slovenska veleposlanica v Prištini, portal N1 (ki je, mimogrede, v srbski lasti!) pa je poročal o tem, da je odgovorna za mobing nad zaposlenimi, 12. septembra letos, malo pred hudo zaostritvijo na severu Kosova, ko so padale tudi smrtne žrtve.
Obtožbe o mobingu v Prištini hitro utišane
Kot je poročal omenjeni portal, so na slovenskem veleposlaništvu v Prištini zaposleni še ena diplomatka in pet lokalnih uslužbencev, ti veleposlanico obtožujejo, da nad njimi že več kot leto dni izvaja mobing. Po njihovih navedbah jim veleposlanica s svojim ravnanjem povzroča materialno in nematerialno škodo ter jim onemogoča normalno življenje in delo, kar lahko njim in njihovim družinam povzroči večje psihofizične posledice. Med očitki, ki jih navajajo, so, da naj bi veleposlanica zaposlenim govorila, da ničesar ne znajo, da so nesposobni, da kradejo, lažejo, goljufajo … Zaposlene naj bi tudi obtožila, da so ukradli ročno blagajno, a naj bi se pozneje izkazalo, da jo je sama zaklenila v omaro. Pozimi naj ne bi dovolila gretja, delali so v plaščih, poleti pa ne uporabe klime, čeprav je bilo več kot 40 stopinj Celzija, kar naj bi vplivalo na njihovo zdravje. Prav tako naj bi ministrstvo opozarjali, da jim veleposlanica delovni čas kroji po svojih zamislih, kar da naj bi bilo povezano tudi z njenimi zasebnimi posli. Ob tem pa naj bi bili tudi jezni, ker ministrstvo ni ukrepalo. No, Fajonova naj bi vendarle opravila pogovor z veleposlanico ter na veleposlaništvo v Prištini poslala komisijo, ki naj bi preverila obtožbe. Vse skupaj pa naj bi se dogajalo že več kot leto dni.
No, zanimivo pri tem je, da Fajonova sicer velja za ljubljenko kosovskih in makedonskih Albancev, z njimi pa je posle glede Gen-I izvajal sedanji premier Golob. Naj spomnimo, da smo že večkrat pisali o njegovih politično-ekonomskih povezavah s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem. Iz tega razloga ima tudi slovensko veleposlaništvo v Prištini precej pomembnejši status, kot se to zdi na prvi pogled, notranje težave na veleposlaništvu pa lahko še dodatno oslabijo vlogo Slovenije pri pomoči pri reševanju konfliktnih situacijah na jugovzhodu Evrope, kjer dogajanje na Kosovu ni vezano zgolj na etnični spopad, pač pa tudi na nekatere kriminalne dejavnosti (pranje denarja denimo – na to je v maratonski oddaji »Kdo vam laže« na Nova24TV med drugim opozoril nekdanji politik in diplomat Jelko Kacin).
In epilog? 13. septembra letos se je po poročanju portala 24ur.com javno oglasila veleposlanica Benedejčičeva in dejala, da si že vse od prihoda v kosovsko prestolnico prizadeva za dobre odnose, višje plače in izboljšanje delovnih pogojev. Oglasila se je tudi Fajonova, in sicer, da pri ravnanju veleposlanice v Prištini ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti. Povedano po domače: afera z mobingom v Prištini se je končala v pičlih dveh dneh, saj od tedaj ni bilo nobenih medijskih zapisov o tem.
Mimogrede: Benedejčičeva je veleposlanica v Prištini po nekaterih podatkih od leta 2021 dalje. Vendar nam podatka o tem, kdaj točno je bila imenovana, ni uspelo najti, saj v medijih ne obstaja nobena zabeležka o tem. Zaman smo jo iskali tudi na arhivski spletni strani bivšega predsednika RS Boruta Pahorja, ki je podpisal odlok o imenovanju veleposlanice, prav tako na vladnem spletnem portalu Gov.si. Zelo nenavadno.
Medklic: ko smo že pri mobingu, naj spomnimo na nedavni primer RTVS in na to, kako brutalno so tisti, ki so odgovorni za zdravstvene težave Valentine Plaskan, sedaj začeli ta dogodek banalizirati, češ saj se je pod prejšnjim vodstvom RTVS ves čas to dogajalo, pa se ni nihče sekiral. Kar je seveda sprenevedanje, saj bi zaradi konteksta psihoze in politične agitprop-kampanje med tistimi, ki jih je na Kolodvorski »jebeno več«, vsak tak primer takoj prerasel v gromozansko afero.
Doktoriral pod mentorstvo SD-jevega evropskega poslanca
A vrnimo se še nekoliko k Andreju Benedejčiču. Leta 2019 je na FDV doktoriral s tezo Slovanska dimenzija ruske diplomacije : ruska identiteta, slovanska ideja in zunanja politika Ruske federacije, mentor je bil aktualni evropski poslanec iz vrst SD dr. Milan Brglez, ki je bil tedaj že del politike, somentor pa prav tako politično profilirani zgodovinar dr. Jože Pirjevec, ki je sicer znan tudi kot nekakšen novi Titov biograf za slovensko govorno področje. Disertacija je dostopna TUKAJ. Dve leti kasneje je disertacija izšla v knjižni obliki. Toliko o tem, kako daleč v znanost segajo lovke politike.
Zanimivo je vprašanje, s kakšnimi argumenti sedanja vlada pošilja Benedejčiča, sicer tudi nekdanjega veleposlanika v Moskvi, znova v Nato, potem ko je leta 2014 zaradi obtožb, da vohuni za Rusijo, na zagovor v Ljubljano. Naj spomnimo, da je tedanji zunanji minister Karl Erjavec, prav tako ljubitelj Moskve, zadeve na zunaj gladil, češ nič ni hudega, vseeno pa je moral v nenavadno poznih večernih urah posredovati v Bruslju. Morda pa se odgovor skriva v tem, kar je lani objavil Požareport, češ da vse poti vodijo do referenduma o izstopu iz zveze Nato, saj bi lahko v kratkem prišlo do kakšnega novega diplomatskega škandala, ki bi pokazal, da Slovenija ni verodostojen partner v zvezi Nato in s svojimi proruskimi agenti predstavlja varnostno tveganje. Temu bi lahko sledile sankcije in tudi kakšen medijsko razvpit spor med slovensko vlado in vodstvom zveze Nato, kar bi lahko vsak hip zajahala pregovorno protizahodno usmerjena Levica. Ob tem ni odveč omeniti, da se zaradi migracij in pišmeuharskega odnosa Evropske komisije do dogajanja na RTV Slovenija evroskepticizem krepi tudi med desno usmerjenimi volivci in bi bil referendum o izstopu iz EU samo še vprašanje časa…
Dodajamo še danes objavljeno poročilo Nova24tv, pripravil ga je Domen Mezeg:
Vse kaže na to, da ima Rusija velik interes v dogajanju na Kosovu. Nemiri na Kosovu namreč destabilizirajo tudi širšo regijo in odvračajo pozornost od Putinovega neuspeha v Ukrajini. Moskvi zato ustrezajo komplikacije in eskalacija krize v regiji.
Invazijo na Ukrajino in ruska hudodelstva bi težko razglasili za uspeh Vladimirja Putina. Prav zato je v ruskem interesu, da odvrača pozornost od sramotnega dogajanja na evropskem vzhodu, pozornost svetovne javnosti pa preusmerja denimo na Balkan. Jutarnji list piše o zadnjih krvavih dogodkih na Kosovu, v katerih je življenje izgubilo nekaj Srbov. V Srbiji in Republiki Srbski so smrti počastili z dnevom žalovanja. Ob tem lahko spomnimo na dogodke iz leta 2016, ko je bil v Črni Gori pod vodstvom ruskih agentov GRU izvršen poskus prevrata, da bi se preprečil vstop te države v Nato.
Potrebno je omeniti, da je po strelskih spopadih v okolici samostana Banjska srbski predsednik Aleksandar Vučić najprej odhitel k ruskemu veleposlaniku Aleksandru Bocan-Harčenku, šele naslednji dan pa k veleposlanikom vodilnih zahodnih držav, srečanje s katerimi naj bi bilo “zelo mučno in napeto”. Znano je še, da je direktor srbske obveščevalne službe BIA Aleksandar Vulin odkrito “ruski igralec”. Kot je še znano, je bil od začetka ruske agresije na Ukrajino že dvakrat v Moskvi in se tam družil z Nikolajem Patruševom, ki koordinira ruske obveščevalne službe.
