Piše: Tanja Brkić (nova24tv.si)
Nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je danes v Odboru za kulturo, ki je razpravljal o Poročilu o stanju pravne države za leto 2023 na področju medijev, novinarstva in demokracije, ostro kritziral vlado, ki ji očita zlorabo oblasti na področju medijev s politično čistko celotnega vodstva RTVS in tudi Evropsko komisijo, ki po njegovem mnenju ni “dobro opravila svojega dela”, ob čemer se sprašuje, zakaj so v poročilu zamolčali bistven razlog, zaradi katerega je bila pobuda sploh vložena na Ustavno sodišče?
Na Odboru za kulturo je dr. Peter Gregorčič predstavil svoj pogled, zakaj s tem obravnavanim poročilom vsaj v delu, ki se nanaša na pluralnost in svobodo medijev, EK tega svojega dela ni dovolj dobro opravila in dodaja, da bi si “z nekaj ostrine celo upal reči, da je s tem poročilo EK izrazito sledila izključno enemu političnemu nazoru, pri čemer je opozoril, da s tem ni opravila svoje nadnacionalne vloge, ki ji pritiče, ampak se je pustila zapeljati posameznim interesnim skupinam, ki trenutno v Sloveniji predstavljajo oblast, med njimi pa predvsem tistim skupinam, ki so nosilci civilnodružbene moči pri nas.”
Dr. Peter Gregorčič je v današnjem Odboru za kulturo razpravljal o Poročilu o stanju pravne države, ki ga je Evropska komisija letos objavila že četrto leto zapored, za katerega trdi, da je izjemno pomembno za zagotavljanje zdrave demokracije. Izpostavil je pomembnost objektivnega mnenja, ki ni osebno vpeto v nacionalno dogajanje in ki ne zasleduje zgolj ene zgodbe in enega nazora, saj Evropski komisiji poleg ostalega očita tudi arbitrarnost pri ocenjevanju. Kritiziral je tudi nosilce civilnodružbene moči v Sloveniji: “Prav te civilnodružbene skupine so namreč pripravile novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katero je zakonodajalec ex lege, brez vsakršnega pravnega varstva prekinil mandate upravljanja in nadzora javne radiotelevizije. S tem je nedopustno in v nasprotju s pravom Evropske unije, Sveta Evrope, primerjalnega ustavnega prava ter tudi v nasprotju z ustaljeno sodno presojo slovenskega ustavnega sodišča,” je med drugim zapisal in argumentirano pojasnil tudi, zakaj v tem vidi izvedbo politično kadrovsko čistko po zgledu Madžarske in Poljske.
Zakaj je EK zamolčala bistven razlog za vložitev pobude na US?
Kot pojasnjuje v nadaljevanju, se je marca letos sestal z vodjo delovne Evropske komisije Jožetom Štrusom, ki mu je svoje poglede in dokumente, ki se nanašajo na “depolitizacijo javne televizije” tudi predstavil, zdaj pa ugotavlja, da v poročilu, obravnavanem na tem odboru, ni ustrezno vključena nobena od predstavljenih informacij. “Celo več, v poročilu Evropske komisije sem lahko prebral, da sem kot predsednik Programskega sveta RTV Slovenija “januarja 2023″ na ustavno sodišče vložil pobudo, ker menim, da so novi predpisi neustavni, saj med drugim Državnemu zboru ne omogočajo več imenovanja članov organov upravljanja RTV”. Štrus in njegova delovna skupina je pobudo, ki so jo vložili na Ustavno sodišče, od Gregorčiča prejela v celoti, zato se Gregorčič sprašuje, “zakaj so v poročilu zamolčali bistven razlog, zaradi katerega smo to pobudo sploh vložili na Ustavno sodišče?”
Politična kadrovska čistka po vzoru Madžarske in Poljske
Kot je pojasnil v nadaljevanju, ni šlo zgolj za to, da je “ta novela zakona odvzela Državnemu zboru – kot instituciji z največjo demokratično legitimnostjo – pravico imenovati člane Sveta RTV, ki je, mimogrede, organ nadzora in ne organ upravljanja, kot napačno navaja Evropska komisija v svojem poročilu. Pač pa je poglavitni razlog, zakaj sem med pobudniki te ustavne presoje, v tem, da je s to novelo trenutna oblast izvedla politično kadrovsko čistko po zgledu Madžarske in Poljske, kjer je neliberalna oblast – enako kot trenutna oblast v Sloveniji v zadevi “depolitizacija RTV Slovenija”– zlorabila svojo močno oblastno pozicijo, da se je z zakonskimi spremembami znebila sodnikov, uradnikov in drugih funkcionarjev, ki ji niso bili po volji. Zaradi tega sta bili Madžarska in Poljska obsojeni pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, in sicer v zadevah Baka proti Madžarski in Grzeda proti Poljski”.
Evropsko sodišče za človekove pravice (Foto: epa)
“Tako Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevah Baka proti Madžarski in Grzeda proti Poljski kot tudi Sodišče EU v zadevi C-288/125 sta odločila, da predčasno prenehanje mandatov neodvisnih institucij posega v samostojnost in neodvisnost nosilcev mandatov ter s tem krši načela pravne države in, v primeru javnih medijev, tudi v njihovo neodvisnost ter s tem v svobodo medijev. Vsa sodišča so poudarila, da mora vsak poseg zakonodajalca v trajanje mandatov spoštovati obstoječo zakonodajo in jamstva, vključno s pravico do uveljavljanja pogojev za predčasno razrešitev,” je zapisal.
Odgovora EK do danes še ni bilo
Čeprav bi ga skladno s postopki morala Evropska komisija v petnajstih delovnih dneh obvestiti, da je prejela pritožbo zaradi kršitve prava Evropske unije, se to do danes, to je tri mesece in pol po tem, ko je bila pobuda podana, še vedno ni zgodilo, čeprav so ostali, ki so sprožili postopke v enakem obdobju, odgovore že prejeli. “Zakaj se tudi v primeru “depolitizacije javne RTV” Evropska komisija ni odzvala skladno s svojimi postopki, ne vem,” pravi in zaključuje, da vse “navedeno potrjuje njegovo uvodno hipotezo, da v tem primeru Evropska komisija, žal ne opravlja svoje nadnacionalne vloge, ki ji pritiče. Namesto tega – najverjetneje zaradi izrazito ideološko motiviranih uradnikov, ki operativno delujejo v njenih delovnih skupinah – podlega posameznim interesom tistih civilnodružbenih in političnih skupin, ki imajo trenutno v Sloveniji oblast. Da je to izjemno slabo za vladavino prava in za uresničevanje vrednot Evropske unije, ki so zapisane v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji, verjetno ni potrebno posebej poudarjati.”
