Piše: Gašper Blažič
Letošnji vseevropski spominski dan na žrtve totalitarizmov dvajsetega stoletja je minil s precej grenkim priokusom. Potem ko je Golobova vlada pred časom z odlokom ukinila komaj lani uvedeni spominski dan na žrtve komunizma v Sloveniji, je temu dejstvu »prilagodila« tudi vseevropski spominski dan, dejanju vlade pa se je »prilagodila« predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Slednja je namreč prej sporočila, da se – domnevno zaradi dopusta – ne bo udeležila slovesnosti, ki jo pripravlja Študijski center za narodno spravo. Udeležbo je zaradi »drugih obveznosti« odpovedala tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. To pa ni naključje, če pomislimo, da so pri Pirc Musarjevi določene »okoliščine« »preprečile« udeležbo na dogodkih, ki ji intimno niso blizu. Povedano drugače: sedanja predsednica očitno koraka po stopinjah nekdanjega predsednika Danila Türka, svojega velikega podpornika, dobro pa je usklajena tudi z vlado, ki je na družbenih omrežjih zapisala: »Države članice EU danes obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil evropski parlament. Obsojamo vse zločine proti človečnosti in sočustvujemo s svojci žrtev. Slovenski narod je še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma.« Pirc Musarjeva pa je izpostavila, da je ta dan opomin, da odmik od demokracije vodi v neskončno izključevanje in sejanje smrti. »V spoštljiv poklon žrtvam si zato obljubimo, da bomo vedno varovali demokracijo, spoštovali človekove pravice in dostojanstvo vseh.«
Pahor še naprej sodeluje, NPM pa …
Seveda naj uvodoma spomnimo, da Evropa zaznamuje ta spominski dan že od leta 2009, pri nas pa je bil uradno sprejet šele tri leta kasneje, to je 2012. Tistega leta je bil na predsedniških volitvah prvič izvoljen Borut Pahor, ki je pokazal precej širine, saj se praktično noben spominski dan na žrtve totalitarizmov ni zgodil brez njegove udeležbe. Pahor je tudi letos – v vlogi nekdanjega predsednika republike – nastopil na okrogli mizi o spravi. Glede udeležbe predsednice pa je direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić, ki organizira osrednjo prireditev ob tem dnevu, za Radio Ognjišče dejal, da so na dogodek povabili predsednico in po daljšem času od nje prejeli odgovor, da je na dopustu v tujini in da ima tudi sicer urnik precej poln. No, zanimivo, kajti Pahor si je v preteklih desetih letih vedno vzel čas zanj ne glede na dopust, saj je očitno imel ta datum za pomembnega. To pomeni, da pri tem ne gre za vprašanje časa, ampak za vprašanje vrednot. No, res pa je tudi, da zaznamovanje spominskega dne ni toliko stvar državnih institucij kot civilne družbe. Je pa res tudi to, da je ustanovitelj Študijskega centra za narodno spravo, osrednjega oblikovalca dogodkov spominskega dne, Vlada Republike Slovenije. Center je bil ustanovljen v času (prve) Janševe vlade leta 2008, vsem kasnejšim levim vladam pa je predstavljal slabo vest in neprijeten balast.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
