Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Odbor DZ za finance je včeraj obravnaval in tudi soglasno podprl predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ga je vlada pripravila zaradi posledic nedavnih poplav. Z njim sicer za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenja 520 milijonov evrov, razvidno pa je še, da vlada še letos načrtuje tudi začetek iztisa malih delničarjev v elektrodistribucijskih podjetjih.
Vlada Roberta Goloba je za projekte (kot je Kalantia Limited Igorja Laha, pomembni mali delničarji so tudi različni finančni skladi), pripravljena dati do 185 milijonov evrov, skupni znesek pa bi se lahko v prihodnjem letu še povečal. Vprašanje pa je, ali je to ob milijardnih potrebah za sanacijo še lahko proračunska prioriteta. Golobova privatizacija elektrodistribucije se tako nadaljuje s polno paro. Ob tem pa je Uroš Urbanija dejal, da so očitno delovne sobote zgolj izražanje solidarnosti z elektro oligarhi.
Državna sekretarka Saša Jazbec v uvodni predstavitvi po njenem “zelo preprostega rebalansa” stavka o elektrodistribucijah ni omenila. Predlog rebalansa proračuna, s katerim vlada prerazporeja denar za sanacijo po poplav, namreč predvideva, da bo vlada 300 milijonov evrov vzela iz tako imenovane bilance B. Gre za račun terjatev in naložb oziroma sredstva, ki so bila namenjena morebitni dokapitalizaciji energetskih podjetij – Slovenskega državnega holdinga (SDH), a niso bila porabljena.
Zadnjega stavka v predstavitvi rebalansa na odboru niso prebrali.
Vlada je v predlogu zapisala, da glede na to, da se “energetska kriza ne zaostruje in da je HSE v letu 2023 tudi že vrnil državi 100 milijonov evrov naknadno vplačanega kapitala in napovedal vrnitev še 242 milijonov evrov, načrtovana sredstva v višini 300 milijonov evrov ne bodo potrebna in se jih bo uporabilo za namen odpravljanja posledic poplav v RS”.
Nadalje pa je v predlogu zapisano, da bo s tem “SDH lahko tudi zaključil postopke pri EDP v letošnjem letu do višine 185.130.000 evrov, ostalo pa lahko prestavi v 2024”. EDP je sicer kratica za elektrodistribucijska podjetja, kot je Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska.
Gre za iztis malih delničarjev
Pred dvema tednoma pa je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da gre za projekt iztisa malih delničarjev v petih elektrodistribucijah. Stavek v predlogu rebalansa razkriva, da bo vlada male delničarje, ki si sicer že leta tudi sami prizadevajo za izstop iz lastništva, za vsako delnico plačala vsaj tri četrtine njene knjigovodske vrednosti. Znano je namreč, da bi za takšno plačilo na delnico v vseh petih podjetjih skupno potrebovali 185 milijonov evrov. Vlada tako malim delničarjem daje dvakrat toliko, kot so jim pred leti v programu odkupa lastnih delnic ponujala sama elektrodistribucijska podjetja, poroča Andreja Lončar iz N1. Takrat je bila cena za male delničarje prenizka in niso prodali delnic. Ker je v predlogu rebalansa navedeno, da bi lahko nekatere projekte izpeljali prihodnje leto, pa obstaja možnost, da bo končna cena na delnico še višja, dodaja.
Opozicija sicer meni, da je rebalans proračuna premalo ambiciozen, podprli pa so ga kot tudi interventni zakon, saj menijo, da je treba čim prej reagirati zaradi pomoči po poplavah. Suzana Lep Šimenko in Rado Gladek sta menila, da bi bilo treba najprej postrgati pri državnih organih, preden se dodatno davčno obremeni državljane, podjetnike, bankirje. A je vlada že napovedala solidarnostni prispevek, s katerim bomo po izračunih Financ posamezniki v dveh letih v sklad za obnovo plačali okoli 130 milijonov evrov, podjetja in podjetniki pa okoli 180 milijonov evrov.
