Piše: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Na današnji seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (UO OZS) so njegovi člani razpravljali o predlogu interventnega zakona. Obrtniki in podjetniki so poudarili, da solidarnost ne sme in ne more biti obvezna. UO OZS tako predlaga, da se prispevek za pomoč prizadetim v poplavah določi šele po tem, ko se oceni škodo in izračuna višino zbrane pomoči. Obenem pa naj se rok za popis škode na objektih v vseh prizadetih občinah podaljša do konca septembra, da bodo do pomoči prišli vsi oškodovani v poplavah.
Predsednik OZS Blaž Cvar je uvodoma pohvalil hitro ukrepanje pristojnih pri sanaciji škode, ki so jo povzročile nedavne poplave. »Prišli pa smo do drugega paketa interventne zakonodaje, ki ga je vlada potrdila minuli četrtek. Še vedno menimo, da bi morali za zaposlene na čakanju na delo doma zagotoviti 100-odstotno kritje plač, tako kot je bilo to v času epidemije. Nasprotujemo pa predlogu o obveznem solidarnostnem prispevku in solidarnostnim delovnim sobotam, ki posameznikom nalaga obvezno delo ob sobotah in obvezni prispevek. Osnovno načelo solidarnosti je, da ta ne sme biti obvezna. V trenutku, ko solidarnost postane obvezna, potem lahko govorimo le o novi dajatvi. Pred sprejemom ukrepa naj se najprej opravijo ocene višine škode na prizadetih območjih in se ugotovi višina zbranih sredstev iz naslova donacij ter iz EU. V obvezen solidarnostni prispevek pa so sedaj vključena tudi podjetja, ki so bila poplavljena, in podjetja, ki so bila v finančnih težavah že pred poplavami. Šele na podlagi dejanskega stanja, ocene škode in zbrane pomoči, bo nato mogoče sprejemati nove ukrepe pomoči,« je na seji poudaril Cvar in dodal, da OZS še vedno zbira sredstva za prizadete v poplavah prek Humanitarne ustanove za pomoč obrtnikom in prek SMS donacij.
Da je bil dan solidarnosti zgrešen ukrep pa je menil Peter Pišek, podpredsednik OZS predsednik sekcije za promet pri OZS. »Stalo nas je veliko, saj smo morali plačati praznično delo, če so naši delavci delali ta dan. Kar zadeva moratorije na kredit, pa je tako, da je treba tistim, ki so izgubili v poplavah vse, odpisati te kredite. Ta fond denarja, ki ga bomo prejeli za obnovo po poplavah, je treba razdeliti pravično,« je še poudaril Pišek, ki je napovedal humanitarno akcijo tudi v okviru letošnjega srečanja prevozniških podjetij in prevozniških družin, ki bo 30. septembra v Rogatcu.
Da mora biti solidarnost vrednota v tej situaciji, je menil Bogdan Oblak, predsednik OOZ Logatec. »Nekaj moramo donirati, to se mi zdi prav. Vendar nas je dan solidarnosti že veliko stal. Se bo to zdaj odštelo od tega prispevka? Poleg tega pa ne bodo mogli vsi delati v soboto, delodajalci potrebujemo tudi soglasje delavcev, ali želijo delati ob sobotah. S tem bi posegli v normalno delovanje gospodarstva,« je še dodal.
Po razpravi je UO OZS sprejel sklep, da se prispevek za pomoč prizadetim v poplavah 2023 in višina pomoči določi takrat, ko bo znana višina nastale škode in ko bo znana višina zbranih sredstev (iz donacij, EU, proračuna itd.). Pri tem je potrebno izločiti podjetja, ki so bila v poplavah prizadeta.
Podpredsednik OZS in predsednik sekcije gradbincev pri OZS Zoran Simčič pa je opozoril na rok za popis škode. »Rok za popis škode je prekratek, mnogi ne bodo uspeli izpolniti obrazcev do tega dneva. Naša sekcija gradbincev gre zato jutri na Koroško pomagati popisovati škodo. Predlagamo, da se rok podaljša za vsaj 10 ali 20 dni.«
Ogromno naših članov, obrtnikov in podjetnikov v OOZ Kamnik je bilo poplavljenih, je poudaril Tomaž Sodnik, predsednik tamkajšnje zbornice. »In tudi pri nas opažamo, da je največji problem popis škode, rok je prekratek, zato predlagamo podaljšanje roka za en mesec.«
»Avans se nanaša na stroje, zaloge in izpad dohodkov. To vlogo je treba oddati do 1. septembra. Večji problem je popis škode na objektih, saj ocenjevanje škode ne bo potekalo centralizirano, temveč po posameznih občinah,« je še pojasnil Danijel Lamperger, direktor OZS.
Glede na pobude članov, da se podaljša rok za popis škode, je upravni odbor sprejel še en sklep, in sicer, da se predlaga Ministrstvu za obrambo, Upravi RS za zaščito in reševanje, da se popis škode na objektih v vseh prizadetih občinah zbira vsaj do konca meseca septembra, s ciljem da bodo vsi prizadeti ustrezno ocenili in prijavili škodo.
Marko Lotrič, predsednik DS RS in predsednik ZDOPS, je glede solidarnostnega prispevka dejal, da bodo javni sektor in določene nevladne organizacije izpuščeni iz tega ukrepa. »Moja pobuda gre v smeri, da javni sektor ne more delati solidarnostnih sobot, ampak lahko pa prispeva v obliki dohodnine. Moralo pa bi se upoštevati tudi to, da so nekateri že prispevali. Ocena je, da nas je dan solidarnosti stal 120 milijonov evrov. Gospodarstvo je na ta način že prispevalo svoj davek,« pa je poudaril Lotrič.
Med pripombami na predlog interventnega zakona je OZS med drugim predlagala, da se pri pomoči samozaposlenih kriteriji glede upada prihodkov v celoti črtajo. Torej, da bodo vsi prizadeti v poplavah prejeli pomoč, ne glede na upad prihodka. Člani UO OZS so obenem pozdravili nekatere predloge zakona, denimo, da se povečuje število ur začasnega in občasnega dela pri upokojencih ter hitrejše zaposlovanje tujcev, ki opravljajo poklice in dejavnosti, ki so nujni za odpravo posledic poplav in plazov.
