Piše: Vida Kocjan
V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba se je črpanje evropskih sredstev skorajda ustavilo. Slovenija je z nastopom njegove vlade v vsega nekaj mesecih (od aprila do julija 2022) padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU. Iz uspešne države smo se začeli spuščati proti dnu in v naslednjih mesecih se je to le nadaljevalo.
Slovenija je po črpanju evropskih sredstev zdaj na predzadnjem mestu, izkoristili nismo še niti pet odstotkov sredstev, ki so na voljo iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).
Hrvaška prva
Hrvaška na primer je z več kot 50 odstotki izplačanih sredstev, ki so na voljo iz NOO, na prvem mestu. V Sloveniji pa je Golobova vlada ustavila črpanje sredstev predvsem za večje projekte na področju okolja, zdravstva in prometa. Sredstva za poplavno varnost je zmanjšala z 280 na 120 milijonov evrov. Denar poskušajo preusmeriti v t. i. mehke vsebine, kjer se ta izgublja v različnih študijah in podobno, pa tudi k nevladnikom z Metelkove, ki so jim pomagali do oblasti. Vse skupaj tudi pomeni, da spreminjajo že zastavljene razvojne prioritete.
Zgodovinsko: 10 milijard evrov
Predsednik vlade Janez Janša je na zasedanju Evropskega sveta med 17. in 21. julijem 2020 za Slovenijo s pogajanji pridobil zgodovinski obseg sredstev iz evropskih skladov. Od julija 2020 do leta 2030 je bilo Sloveniji iz različnih evropskih skladov na voljo več kot 10 milijard evrov. S tem je Slovenija dobila priložnost, da se z evropskimi sredstvi hitreje razvija. Prišle so volitve (aprila 2022), denar je v velikem delu na voljo še danes, saj vlada Roberta Goloba tega denarja ne zna (ali pa noče) pripeljati v Slovenijo. Na to, da v dobrem letu dni, odkar vodi vlago Robert Golob, skorajda ni bilo javnih razpisov, opozarjajo tudi župani. Med drugim je na to v pogovoru za Demokracijo pred tednom dni opozoril brežiški župan Ivan Molan.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
