Piše: Andrej Žitnik (nova24tv.si)
Slovensko zdravstvo je padlo v stare tirnice opuščanja projektov in draženja obstoječih s filigransko natančnostjo – takoj ko je vlada na položaje v javnih zavodih pripeljala svoje kadre, smo iz bolnišnic začeli dobivati slabe novice. Čakalne vrste so se povečale. Pred ljubljanskim zdravstvenim domom so pacienti brez zdravnikov kot v Venezueli čakali na odrešitev. Odstopila je strokovna direktorica bolnišnice UKC Ljubljan, mladi srčni zdravniki so ostali brez kirurga, saj sta UKC zaradi slabih razmer zapustila izraelski strokovnjak dr. Weiss in češki kirurg dr. Gebauer.
Zdaj v javnost pronicajo podatki o enormni podražitvi obnove infekcijske klinike, ki je sploh še niso začeli graditi. Na drugi strani se draži tudi obnova mariborske infekcijske klinike, ki ji je vlada pred časom odpovedala evropska kohezijska sredstva – zdaj naj bi se gradila iz proračuna. Jasno je, da se pri gradnjah iz proračuna uporabljajo veliko bolj ohlapni standardi nadzora kot pri evropskih projektih, kjer bi bilo – če parafraziramo bivšega ministra in poslanca Romana Jakiča – “težko projekt napihniti za 800.000 evrov”.
Skoraj 50-odstotna podražitev
V dveh letih se je projekt podražil za slabih 50.000.000,00 evrov oz. skoraj za polovico, poroča portal 24ur. Iz sklada za okrevanje in odpornost je Janševa vlada zagotovila 70 milijonov sredstev, a po novem investicijskem programu naj bi bila skupna vsota že kar 156 milijonov evrov v primerjavi s prvotnim zneskom 106.5 milijona. Ministrstvo se izgovarja, da so krive podražitve v gradbeništvu in povečanje klinike, krivijo pa tudi prejšnjo vlado, češ da je “slabo ocenila”, koliko bo bolnišnica sploh stala. Pri tem je zanimivo, da se po navadi “slabe ocene” desnih vlad običajno izkažejo za realne – a le takrat, ko so v času realizacije na oblasti še vedno desne vlade. Ko pa so leve, se pač ne. Zanimivo. Tudi inflacija v gradbeništvu, s katero opravičujejo podražitev, je na trgu med 10 in 15 odstotki, torej daleč od 50 odstotkov, pri čemer imajo veliki izvajalci (kot je država) tudi izdatne popuste.
Draži se tudi gradnja mariborske klinike, ki ji je vlada tudi odvzela sredstva
Medtem se draži tudi gradnja mariborske infekcijske klinike – ta se je podražila za okoli 16 milijonov, pri tem velja poudariti, da je projekt mariborske klinike ostal brez 40 milijonov evropskih sredstev. Spomnimo, vlada Roberta Goloba je takrat razburila Mariborčane, saj je z odrekom evropskih sredstev de facto ustavila gradnjo nove infekcijske klinike v Mariboru. Na ministrstvu so povedali, da bodo sredstva zagotovili na proračunskih postavkah Urada Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (ki ga vodi padli minister Šarčeve vlade Aleš Šabeder, danes Golobov kadrovski eksekutor) – zakaj takšne odločitve niso pojasnili, smo navedli v prvem odstavku.
Nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder (Foto: STA)
Zaskrbljeni, da klinike ne bo
Zdravniki in mestni svetniki so kljub temu zaskrbljeni, da klinike sploh ne bo. Na ministrstvu sicer trdijo, da se je le spremenil vir financiranja (iz evropskih v proračunska sredstva), a vendarle je treba poudariti, da je minister za finance Klemen Boštjančič že napovedal zategovanje pasov (seveda, zdaj ko so se obilno proračunsko namalicali “vladni” NVO-ji in druga “ulična” pomoč trenutne vlade). Evropski denar pa so namenili medicinski fakulteti z izgovorom, da ta že ima zagotovljeno gradbeno dovoljenje.
Minister za finance Klemen Bostjančič (levo) je že napovedal reze v proračun – bo žrtovavana tudi mariborska klinika? (Foto: STA)
Alenka Strdin Košir, vodja enote za intenzivno infektologijo in covidne enote v UKC Maribor je za 24ur povedala, da jo skrbi financiranje. “Proračunska sredstva niso zanesljiv vir. Obljubili so sredstva, ki jih nobeden ne vidi. Bojim se, da je prazna obljuba. Želimo si stabilnosti, če pride nova vlada, bodo pogledali, kje so luknje v proračunu in kaj se da ukiniti. Mislim, da ne bodo ustavili projekta, a se zna časovnica zamakniti.”
Cena svobode
Iz volitev v volitve se ponavlja tipična slovenska tragedija. Levičarski vladi, ki z gradnjo velike socialistične države povzroči opustošenje proračuna, zastoj črpanja evropskih sredstev in ustavljanje že načrtovanih nujnih projektov sledi desna vlada, ki v krajšem mandatu sanira vse, kar so povzročili levičarji. Sledi zopet levičarska vlada, ki ponovi vajo, dokler po mandatu ali dveh desna vlada ne pristane na novo sanacijo. Zaradi takšnih ciklusov smo gospodarsko že za Češko in Estonijo, v primeru zdravstva so posledice veliko bolj tragične – izguba življenj nima cene.
