Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Golobova vlada kaže močne težnje po tem, da bi z orodji izvršilne oblasti kontrolirala smernice javne debate. Ta leva vlada, ki se “vrača k koreninam” 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ, t. i. verbalnega delikta, ki je mimo običajnih globalnih smernic sovražnega govora urejal kaznovalno politiko tega, kar je “ljudstvo” razumelo kot žaljivo (seveda, ko govorimo o ljudstvu, mislimo oblast, ki ljudstvo predstavlja). Zato je bilo že vnaprej jasno, da je strateški svet za preprečevanje sovražnega govora pod vodstvom vulgarne, zelo pogosto žaljive Nike Kovač le orodje izvršilne oblasti za dosego prepovedi kritike vlade. Kljub temu so nova priporočila, ki so jih pripravili, veliko bolj strašljiva, kot smo si bili sposobni predstavljati.
“Strateški svet” je namreč izdal 57 priporočil vladi za obvladovanje sovražnega govora. Priporočila se nanašajo na področja šolstva, preventive, spleta, medijev in kaznovalno-pravnega odziva. V osnovi gre za širitev 297. člena Kazenskega zakonika na tiste stvari, ki bodo užalili tiste, ki bodo arbitrarno določevali mejo in obseg dovoljenega govora, preden nastopi “vznemirjenje”.
Inkriminacija vznemirjanja in zgražanja v javnosti
Po besedah pravnice Katarine Bervar Sternad bi opis sovražnega govora v kazenskem zakoniku razširili še na povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti. Prav tako bi bilo nekatere primere sovražnega govora primerneje naslavljati v prekrškovnih postopkih, je še dejala. Policija pa bi po njenih besedah morala izvajati učinkovitejšo pomoč žrtvam.
Pravnica Pravne mreže za varstvo demokracije Katarina Bervar Sternad (Foto: STA)
Predsednik vlade Robert Golob trdi, da “gre za vzorčni primer, ko se je na enem mestu povezalo več kot 40 predstavnikov stroke, civilne družbe, ministrstev in drugih uradnih institucij, s čimer se je ustvarilo okolje, “platforma, če hočete”, kjer se je dalo o tej pomembni temi govoriti v spoštljivem dialogu”. Svet je iskal rešitve, kako preprečiti, da bi ta sovražni govor na eni strani sploh nastajal, kako ga identificirati in tudi, kako kaznovati tiste, ki na noben način ne želijo nehati širiti tak sovražni govor.
Demonetiziranje sovražnih vsebin je jedro zakona
Vladi svet priporoča, naj se demonetizira sovražne vsebine v medijih in z ustreznimi ukrepi oblikuje merila za preprečitev financiranja sovražnega govora z javnimi sredstvi, predvsem pri financiranju oglasov in oglaševalskih kampanj ministrstev in vladnih služb. Razumete, kam pes taco moli? Javne agencije, ki danes morda oglašujejo v desnih medijih za promocijo prometne varnosti, varstva potrošnikov itd., bi dobile zakonsko prepoved oglaševanja v medijih, ki bi npr. zapisali, da obstajata le dva spola. Ognjišče, Demokracija, Nova24, Domovina, Arrevija, spletni Časnik … vsi že po definiciji ne bi smeli več tekmovati za razpisih za javna sredstva, hkrati pa v njih ne bi več smeli oglaševati z državo povezani subjekti. Gre za zakonsko definirano prepoved oglaševanja v desnih medijih, ki jo je že leta 2019 – takrat še na splošno zgražanje javnosti – državnim gospodarskim družbam predlagal takratni predsednik vlade Marjan Šarec.
Na spletu naj ponudniki vsebin odstranjujejo sovražni govor
Svet predlaga, da vlada ponudnike spletnih vsebin prisili, da “izboljšajo svoje prakse prijavljanja in odstranjevanja sovražnega govora”. Prav tako naj vlada na vseh portalih, ki jih upravlja, in družbenih medijih, ki jih uporablja, zagotovi ustrezno moderiranje komentarjev in preprečevanje sovražnega govora, še svetuje strateški svet za preprečevanje sovražnega govora.
Kdo bo arbiter tega, kaj pomeni vznemirjenje?
Postavlja se vprašanje ne le, kaj sovražni govor sploh je, saj je to vprašanje zelo izmuzljivo in namerno nejasno, ampak tudi, kdo bo arbiter določanja mej “dovoljenega” govora. Bo to Nika Kovač, vnukinja komunističnega cenzorja, ki eminentne politike mednarodnega slovesa, ki so stari dvakrat več kot ona, na socialnih omrežjih naziva z “mucek”? Kaj bi se recimo zgodilo, če bi npr. mladi poslanec SDS starejše Natašo Pirc Musar, Mojco Pašek Šetinc in Tamaro Vonto nazival z “muckami”? Bi bil primeren kandidat za arbitra razsoje dovoljenega govora?
Je Kovačeva dober arbiter iz tega vidika, da je dobra prijateljica in zaveznica Dejana Jefima, nečloveško vulgarnega levičarskega aktivista, ki se med drugim izraža takole?
Foto: zajem zaslona
Še posebej zaradi tega, ker je definicija tako ohlapna, da več govorijo o pregonu sovražnega govora kot pa o določilih tega, kar je dovoljeno, je še pomembneje, kdo bo presojal meje svobode govora. Takšne, ki so določene zdaj, so mednarodno primerljive, takšne, ki jih predlagajo levičarski aktivizem, pa so pot v fašistično zatiranje svobode govora po ruskem receptu.
Odzivi so burni
Predlogi sveta so sprožili burne odzive ne le na desnici. Razen skrajnim levičarjem je vsem jasno, da bi lahko čisto vsakokratna oblast takšne arbitrarne posege v svobodo govora uporabila v svojo prid. Morebitni naslednji Stalin bo imel leta 2050 enostavno delo, ko bo zatiral drugače misleče, saj mu bodo njegovi predhodniki pripravili zakonodajni teren.
Na tviterju se je oglasil tudi prvak opozicije Janez Janša, rekoč, da brez svobode govora ni demokracije.
Vodja poslanske skupine Jelka Godec pa je predloge primerjala s 57 ukrepi Nove Revije, ki so nas pripeljali v svobodo, ter 57 ukrepov Nike in prijateljev kot ukrepov, ki nas vračajo nazaj v svinčene čase.
Analitik in strokovnjak za govorico telesa Edvard Kadič je predloge imenoval za neposredni napad na Ustavo RS.
Oglasil se je tudi strokovnjak za mednarodo pravo Miha Pogačnik, ki se sprašuje, če bo kazenska sodnica spraševala ulico, ali je vznemirjena in zgrožena.
A sem prav razumel, da so ideje, da bi “sovražni govor” v KZ razširili še na “povzročitev vznemirjanja oz. zgražanja v javnosti”? A potem bo kazenska sodnica spraševala ulico, ali je vznemirjena, zgrožena?😀
— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) July 20, 2023
Na očitno dvoličnost je opozoril tudi bivši minister in profesor dr. Žiga Turk, ki pravi, da bo pomembno izključno, če bodo vznemirjeni “woknjeni”:
Levičar Chomsky je razumel
Ameriški lingvist in filozof Noah Chomsky velja za zapriseženega levičarja, prijatelja Rusije, latinskoameriških socialističnih avtokracij in sovražnika ZDA ter zahodnega kapitalizma. To je torej človek, ki se po nazorih povsem strinja s slovensko levico. A tudi on razume pomen svobode govora.
Takole je zapisal:
Jasno je, da slovenska levica na čelu z Golobom ni za svobodo govora.
Andrej Žitnik
