Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Robert Golob kot vsak novi obraz tranzicijske levice intimno razume, da je pot do popolne imunosti pred slovensko pravno državo dober odnos s tretjo (pravosodno) vejo oblasti. Tudi tako, da se jim obljubi “srečen konec” – torej bajno povišanje plač povsem izven enotnega sistema javnih plač. Na koncu se je – s kratkim zamikom – “happy end” res zgodil, a z umestnim vprašanjem, ali si ga slovensko pravosodje res zasluži.
Spomnimo: lani je Golob na izrednem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva zbrane razveselil, rekoč: “Obljubim vam happy end” in poudaril, da bo 1. januarja (leta ni navajal ali pa smo ga preslišali) vsem plačanim funkcionarjem v sodnem sistemu izplačano 600 evrov bruto dodatka. Takrat ga je jezik prehitel, saj zadeva niti približno ni bila usklajena s koalicijskimi partnerji in medresorno, čeprav sta ga finančni minister in pravosodna ministrica vneto branila. A kot se pogosto dogaja v Golobovi koaliciji kaosa, najprej Golob nekaj reče, potem pa njegovi ministrski vitezi tako dolgo zvijajo roke uradnikom, da se mu želja na koncu izpolni. Tudi tokrat je bilo tako.
Kar si Golob zaželi, to Golob dobi
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je povedala, da je vlada že januarja ugotovila, da gre za “potencialno neustavno stanje”, češ da so sodniške plače prenizke, zato je želela zadevo sprva omiliti z interventnim dodatkom za sodnike v višini 600 evrov, kar pa jim ni uspelo, ker je zakonodajno-pravna služba DZ izrazila pomisleke glede zakona, pričakovali pa so tudi nasprotovanje opozicije. Zato je bil naslednji manever zagotavljanja poslušnosti pravosodja uvrstitev sodnikov v plačno lestvico.
Sodnikom so se plače povišale tudi za dvakrat
Sodniki so tako postali prvi, ki jih je vlada uvrstila v novo plačno lestvico. Najnižje plačana sodniška funkcija bo po novem v 44. plačnem razredu (4.400 evrov bruto), najvišja pa v 67. Trenutno najnižje plačani sodniki dobivajo manj kot 2.000 evrov bruto na mesec. Zagotovila je še, da je bil dogovor sprejet skladno z javno-finančnimi zmogljivostmi, zato ni strahu, da državna blagajna povišice plač sodnikom ne bi prenesla. Seveda, kako ne bi – za prvorazredne se vedno najde, če ne drugače tako, da se nas navadne smrtnike ponovno obdavči.
Dvakrat višja produktivnost in učinkovitost?
Tako povišanje pa bi logično zahtevalo tudi dvakrat višjo produktivnost, predvsem pa strokovno sojenje, ki mu ne bi mogli očitati pristranskosti in krivičnosti. V resnici je resnica bridka in povsem skladna z državo, kjer post-komunistična tranzicija nikoli ni bila izpeljana. (Rusija, Belorusija …). Slovensko sodstvo namreč serijsko krši človekove pravice. Kar v 91,69 odstotkih so sodbe kršile vsaj eno človekovo pravico. S tem se na neslavni lestvici najbolj krivičnih sodišč v EU uvrščamo na drugo mesto (“prehiteva” nas le Malta).
Uradni podatki Evropskega sodišča za človekove pravice.
Pravosodje, ki se mu pravkar podvaja plača, torej izredno slabo opravlja svoje naloge ne glede na to, kaj pravi politično povsem pristransko Poročilo EU o vladavini prava v Sloveniji. Številke govorijo svoje.
Drugače povedano, prevladujoča večina pritožnikov na Evropsko sodišče za človekove pravice uspe. Od 373 sodb, ki jih je do 2021 obravnavalo ESČP, so bile v kar 342 primerih ugotovljene kršitve človekovih pravic. K temu je treba prišteti še dodatne štiri sodbe ESČP iz leta 2022, v katerih so ponovno ugotovili kršenje človekovih pravic, kar je razvidno iz spodnje razpredelnice.
“Ko ESČP odloči, da je Slovenija kršila človekove pravice, državni organi za sodbo vedo, a ne obvestijo javnosti. Posledično ljudje ne izvejo, da je Slovenija v Strasbourgu obsojena. Več let sem obveščal javnost o sodbah ESČP in kršitvah. Zadnja leta javnosti ne obveščam več in ob mnogih sodbah zoper Slovenijo tega tudi ne počnejo organi, STA ali mediji. Ljudje so prikrajšani za pomembne informacije o stanju vladavine prava in človekovih pravic v Sloveniji,” je v kritiki slovenskega pravosodja in oblasti v pismu zapisal ustavni pravnik dr. Jurij Toplak.
Povišica za ščitenje prvorazrednih?
Kršitve pa ne pojenjajo. Toplak v svoji izjavi za javnost obvešča, da je bila Slovenija spet obsojena, ker sodišča še vedno ne izvajajo javnih obravnav. “Dne 6. 7. 2023 je ESČP ugotovilo kršitev standardov poštenega sojenja, ker sodišča niso izvedla javnih obravnav, ko je g. Jure Letonje prejel denarno kazen, ko se je usedel na policijski avtomobil. Ustavno sodišče kršitve evropskega prava ni prepoznalo. Sodba ESČP je klofuta ustavnemu sodišču in slovenskemu sodstvu, saj jim ESČP in pravniki pojasnjujemo že 15+ let, da gre za kršitev, a Ustavno sodišče ne razume. ESČP je o sodbi obvestilo slovenske oblasti. Javnost novice ni izvedela,” navaja.
To so torej sistemske kršitve, ki ne pojenjajo, prav tako ni nobenega akcijskega načrta ne s strani sodišč ne ministrstva za pravosodje, ki bi razmere uredil. Saj se hvalijo, da je vse super in je zaostankov vse manj. Na žalost je vedno več tudi krivičnih sodb, zato ni čudno, da se je za pravosodje v Sloveniji prijel vzdevek “krivosodje”. Ko se sodi krivično, nestrokovno in nekompetentno, se uničujejo življenja, družine, premoženje, ki so ga ljudje gradili vse življenje. Škoda je nepopravljiva ne glede na zadoščenje, ki ga dosodi ESČP, plačamo pa nič krivi davkoplačevalci.
Si takšni “delavci” res zaslužijo višje plače? V vsakem običajnem podjetju bi bili že pisali življenjepise skupaj s svetovalko na zavodu za zaposlovanje. V Sloveniji pa so nedotakljivi. Morda tudi zato, ker razni “pozitivni Slovenci” nikoli ne morejo biti obsojeni in imajo doživljenjsko imuniteto? Bomo iskreni. V FLRJ in kasneje SFRJ Edvard Kardelj in Stane Dolanc nikoli ne bi bila obsojena. In v samostojni Sloveniji nikoli ne bosta obsojena njuna naslednika Zoran Janković in Robert Golob.
