Piše: Maruša Opeka
Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 10. redni seji, ki je potekala od 22. do 26. maja 2023, med drugim potrdili novelo zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2023 in 2024 ter sprejeli rebalans državnega proračuna, ki sledi reorganizaciji vlade.
V začetku tega leta so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Z rebalansom se bodo odhodki proračuna zmanjšali za 609 milijonov evrov, prihodkov pa po novem pričakujejo 233 milijonov evrov manj kot doslej. Državna blagajna naj bi leto končala z 2,9 milijarde evrov primanjkljaja. Zmanjšujejo se tudi rezerve za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, ter izdatki na podlagi izvajanja kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Obseg izdatkov za investicije medtem ostaja nespremenjen, pri čemer bodo v ospredju projekti, podprti predvsem z evropskimi sredstvi. Novela zakona o izvrševanju proračunov prinaša manjše spremembe, ki se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države. Letos se bo država lahko zadolžila za največ 4,2 milijarde evrov, poroštev pa bo lahko izdala za skupaj 1,2 milijarde evrov.
Občinske finance
Ob spremembah so v Skupnosti občin Slovenije (SOS) opozorili, da so razmere v občinskih financah takšne, da ne omogočajo dodatnih obremenitev, zato so poslance pozvali k premisleku o zmanjšanju stroškov občin.
SOS je državnemu zboru posredovala stališče glede predloga sprememb zakona o izvrševanju proračunov v RS za leti 2023 in 2024, po katerem je višina povprečnine za obe leti določena v višini 700 evrov. Občine že dolgo opozarjajo, da jim višanja plač v javnem sektorju in splošne podražitve povzročajo težave pri izvajanju vseh zakonskih nalog ter da dogovorjena povprečnina nikakor ne zadostuje kritju stroškov za izvajanje zakonskih nalog. »Povečana povprečnina namreč ne omogoča kritja novih obveznosti, in to ne samo iz naslova popravkov plač zaposlenih v javnem sektorju na lokalni ravni, temveč tudi zdajšnjim in bodočim zakonodajnim spremembam, s katerimi bi državna raven dodatno obremenila občine,« so opozorili v SOS. Občine namreč financirajo tudi plače zaposlenih v predšolski vzgoji, kulturi, športu, ki pa so običajno najvišji del stroškov financiranja neke naloge, a nanj lokalne skupnosti nimajo vpliva. Po mnenju SOS bi morali omenjeno financiranje reševati zunaj sistema določanja višine povprečnine: »Namreč ta že zaradi samega sistema določanja ter ‘posplošitve’ stroškov izvajanja zakonskih nalog ne omogoča ustreznega kritja tovrstnih stroškov.« A zvišanje mase plač je samo ena od težav. Tudi lokalne skupnosti niso imune na inflacijski pritisk – visoke cene energentov, storitev, investicij … v primerjavi s preteklimi leti. Zaradi velikih investicijskih potreb bi morali po mnenju občin razmisliti o zagotavljanju dodatnih virov, tudi z vidika črpanja evropskih sredstev.
Amandma ni bil sprejet
V Združenju občin Slovenije pa so bili konkretnejši in so pred sprejetjem rebalansa, 22. maja 2023, za Odbor Državnega zbora (DZ) za finance pripravili predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna in novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. »S predlogom rebalansa, s katerim so se v zadnjih dveh tednih že seznanila preostala zainteresirana delovna telesa DZ, se letošnji odhodki državnega proračuna predvsem zaradi manjše porabe za pomoč gospodarstvu zaradi energetske draginje znižujejo za 609 milijonov evrov, na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi bilo po novem 13,1 milijarde evrov oziroma 233 milijonov evrov manj kot doslej. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je k predlogu novele zakona vložila dopolnilo, s katerim bi se v luči visoke inflacije zvišala povprečnina za občine. Združenje občin Slovenije je pripravilo in posredovalo predlog amandmaja k predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. Predlagali smo dvig povprečnine s 700 na 773,66 evra za obe proračunski leti,« so pojasnili v ZOS. Čeprav so oktobra 2022 dosegli kompromis v višini 700 evrov in je bil znesek v danih razmerah zadovoljiv, pa je bilo že takrat jasno, da občinski proračuni morebitnih dodatnih bremen iz obveznosti, ki jim jih je dodelila država, ne bodo zmogli.
Prav tako se skladno z lanskimi napovedmi inflacija ne umirja in glede na povečanje stroškov dela in dvige drugih cen ne kaže, da bi se v nadaljevanju leta lahko umirila. »To pomeni, da se bodo tudi stroški lokalnih skupnosti še vedno povečevali in vprašanje je kako dolgo jih bodo občine še zmogle pokrivati. ZOS za leti 2024 in 2025 že pripravlja strokovna izhodišča za dvig povprečnine,« so zapisali. Amandma ZOS o zvišanju povprečnine pa kljub jasnim argumentom ni bil sprejet.
