Piše: prim. Janez Remškar, dr. med
Angleški pregovor: Kdor ima zdravje, ima upanje, kdor ima upanje, ima vse! Glede na dosedanje delo je upanje, da bo »Golobova» vlada uredila zdravstvo, zaman.
Winston Churchill: Dlje kot gledamo v preteklost, dlje v prihodnost vidimo. Imamo težavo. Tisti, ki nas ob vsaki priložnosti opozarjajo, da je treba gledati le naprej, se stalno vračajo v zgodovino, a žal le s svojo resnico zmagovalca.
Dr. Leonida Zalokar, socialna pedagoginja in ravnateljica Strokovnega centra Planina; ob zadnjih dogodkih v šoli v Srbiji in pri nas. Naša družba je bolna! Drži! Bolna je na vseh področjih. A glede na vzgojo otrok se postavlja vprašanje o odgovornosti staršev.
Misli in komentarji so namenjeni razmisleku zrelim in razmišljajočim ljudem in ne nekaterim v sedanji oblastni strukturi!
Pišem v času po »aprilskih in majskih« praznikih. Zgrožen sem opazoval nastope izvoljenih politikov. Vrsta njihovih izjav ob simbolih nekdanje države, za katero smo v ustavni listini zapisali, da ni bila pravna država, je protiustavna. S plebiscitom so državljani Slovenije decembra 1990 jasno pokazali zahtevo, da se s komunizmom in z njenimi simboli prekine! Pokazali so, da si želijo demokracijo, brez laži in sprenevedanja. Kot delegat Demosa v prvi demokratično izvoljeni skupščini sem mislil, da smo prekinili s socialistično, nedemokratično vodeno Republiko Slovenijo in vstopili v demokracijo. Zaman! Že tedaj so se jasno kazala dejstva, da je na strani Demosa s podporo ljudi na plebiscitu prva želja po resnični spremembi in prekinitvi s staro komunistično strukturo. Žal se je zgodilo drugače, kar videvamo danes. Da je tako, so pripomogli tudi nekateri iz vrst Demosa. Preoblečeni komunisti so ob izraziti usmerjenosti Demosa v samostojno državo natančno vedeli, kako ohraniti moč nad državnim premoženjem, kako vrniti denar, »izvožen« v tujino, in obdržati moč nad mediji. Ob tem sem si posebej zapomnil besede profesorice sociologije iz Göttingena v Nemčiji, ki me je že leta 1987 opozorila, da bomo za dokončno uveljavitev demokracije potrebovali enako število let, kot smo jih, ko smo živeli v diktaturi. Poudarila je, da morajo oditi ljudje , ki so delovali nedemokratično, in tisti, ki so živeli na račun države. Ustavno sodišče je v preteklosti sicer jasno povedalo, zakaj v Ljubljani ne more biti Titove ceste. Po zaslugi jugonostalgikov, ki so obdržali tudi medije, se sedaj vračamo nazaj in ob tem povsem jasno kršimo ustavo. Ali bomo kar tiho? Kje ste, tožilci, s svojimi prizadevanji za demokracijo? Sedaj se spet vračamo k popačeni resnici zmagovalcev. Še več! Vodijo nas bogati, s privatizirano »našo« lastnino opremljeni »levičarji«. Ti se »z vsemi silami bojujejo za pravice delavstva«. Smešno ali tudi ne, saj so nam tudi v komunizmu »s krajo obogateni revolucionarji« govorili, da se borijo za nas! Naj jih spomnim še na to, da so v zadnjem času kljub izjavam mag. Marka Koprivca, da so ponosni nasledniki revolucije, v svojem besednjaku popolnoma pozabili na besedo revolucija. Tudi tov. Kučan se je šele sedaj spomnil, da bi morda porušili spomenik revoluciji na Trgu republike. Ali si lahko predstavljate, kaj bi poročali »njihovi« mediji, če bi kaj takega zahteval nekdo iz »desnice«? Tu bom končal z naštevanjem sprenevedanja, ukan še zavajanja ljudi iz »levice«!
Tovariši revolucionarji, dovolj je!
Namenoma sem začel politično. Zakaj? Tudi na področju zdravstva se dogaja politika. Leva politika se »z vsemi silami bori za javno zdravstvo« in to rešuje z menjavo direktorjev. Pri tem ni sposobna urediti korupcije, financiranja in organizacije zdravstva. Poudarjam, da je bila leva politika v dosedanjih 32 letih na oblasti večino časa. Kar naprej si prizadeva za javno zdravstvo, deluje pa skorumpirano! Nujno se mora kolaps zdravstva reševati izključno strokovno, po zgledu držav EU. Potrebujemo podatke, zakaj smo zašli v tako resne težave. V ospredje moramo stopiti pacienti!
Žal se nam v tem trenutku na področju zdravstva s premierjem Robertom Golobom in z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom dogajajo podobne politične igre, še več, celo ponarejanje dokumentov in zamolčanje za paciente najpomembnejših dejstev glede varnosti in kakovosti.
V 23 letih nam ni uspelo narediti analize
Kot zdravnik vem, kaj se na področju varnosti in kakovosti za paciente dogaja v razvitih državah EU in ZDA vse od leta 2000, ko je v ZDA izšla knjiga »TO ERR IS HUMAN« (Motiti se je človeško). V knjigi so ob analizah pokazali, koliko življenj se v ZDA izgubi zaradi napak, nesreč in slabe organizacije dela v zdravstvu. Pri nas, 23 let pozneje, nam ni uspelo narediti podobne natančne analize oziroma se sprenevedamo, da stvari urejamo in se pri tem bistvenim razlogom, zakaj nam ne uspe v zdravstvo vpeljati resničnega in delujočega sistema varnosti in kakovosti, izogibamo! To ustreza politiki in stroki. Čutim se dolžnega, da ob dolgoletnih kliničnih izkušnjah z delom v terciarni bolnišnici, tudi z najtežjimi bolniki, z vodenjem bolnišnic, tudi terciarne, z delom na ZZZS in na ministrstvu za zdravje ne molčim. Naj poudarim, da sem ob svojem strokovnem in kasneje upravljavskem delu ves čas opazoval in čutil vtikanje politike v vse pore zdravstva. Ob tem sem vsaj trikrat na lastni koži občutil najprej našo, zdravniško neprofesionalnost in velike zamere pri politiki.
Neprofesionalno vpleteni v poskuse izboljšanja stanja v zdravstvu ravnamo tudi sedaj, ob oblikovanju za zdravstvo in paciente izjemno pomembnega dokumenta »Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu 2023–2031«.
Novembra 2022 je bil končan projekt »Kakovost in varnost 2022–2031«, ki ga je financirala EU ob sodelovanju družbe AARC iz Katalonije in večjega števila slovenskih strokovnjakov s tega področja. Dobili smo Nacionalno strategijo varnosti in kakovosti v zdravstvu 2022–2031 (t. i. španski predlog). Pri tem je sodeloval še Generalni direktorat Evropske komisije (EK) za podporo strukturnim spremembam. Projekt je bil potrjen, EK ga je pozitivno ocenila, in izročen naročniku, ministrstvu za zdravje (MZ), ki ga je prav tako potrdilo!
Španski predlog obležal v predalu
Originalni dokument (španski predlog), izjemno pomemben za varnost bolnikov in zaposlenih v zdravstvu, je do danes obležal v predalu na MZ. Še več! Ministrstvo za zdravje je samo deloma upoštevalo analize, predloge projekta in konec leta 2022 poslalo v javno obravnavo osnutek strategije, ki upošteva le nekaj rešitev iz obsežnega »španskega« dokumenta, ki obsega 11 sklopov. Iz tega dokumenta je razvidno, da so izpustili vse naše bistvene probleme na področju varnosti in kakovosti za paciente, ki so: skrivanje napak, pripisovanje napak komplikacijam ali samemu postopku, defenzivni medicini in premeščanje težjih (tudi »dragih«) bolnikov na višji nivo. Tako preoblikovani dokument je bil predstavljen konec aprila 2023 na Brdu pri Kranju predstavnikom EU in Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Gre za slab, pomanjkljiv plagiat originala, ki so ga v časniku Delo predstavili s pohvalami tujcev. To je samo kup sprenevedanja in zavajanja! To se lahko zgodi samo pri nas.
V kakšnem smislu? Kako?
Ob zadrževanju t. i. španskega predloga na MZ v predalu je 4. aprila 2023 Zveza organizacij pacientov Slovenije pripravljala dopis v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije, s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Slovenskim zdravniškim društvom ter z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, naslovljen na Vlado RS in Ministrstvo RS za zdravje. V pripravljenem dopisu so izpostavili vprašanje, zakaj je »španski predlog« ostal v predalu. V pripravljenem besedilu so opozorili na to, da je MZ v svojem dokumentu, končno poslanem v javno razpravo, le deloma upoštevalo rezultate že pripravljenega »španskega« dokumenta. Dodatno so v osnutku dopisa opozorili, da je nujno, da se takoj začne priprava dveh zakonov s področja zdravstva, in sicer predloga zakona o kakovosti in varnosti ter zakona o nekrivdni odškodninski odgovornosti za škodo, povzročeno bolnikom. Navedeni predvideni podpisniki dopisa so soglašali, da je področje treba urediti takoj. Izražena je bila tudi želja in pripravljenost za sodelovanje. Žal se je našel nekdo, ki je v osnutku dopisa vse bistvene elemente črtal. Kdo in zakaj? Treba je to ugotoviti, kajti tisti, ki je to naredil, oddaljuje sprejetje originalnega »španskega« dokumenta, ki bi za bolnike pomenil premik k večji varnosti in kakovosti.
Brdo in slab plagiat osnutka
25. aprila 2023 je na sestanku na Brdu v navzočnosti predstavnikov iz Švice, WHO in OECD, MZ predstavilo »novo verzijo«, lahko zapišem slab plagiat, osnutka Nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu 2023–2031, ki ima malo skupnega s prvotnim »španskim predlogom«. Čigav osnutek »nacionalne strategije« je to, kar je bilo pripravljeno na MZ in predstavljeno na Brdu, med drugim brez sodelovanja društev pacientov? Ali je to strategija ministrstva? Ali strategija mag. Marka Bitenca, dr. med., delodajalca ministra? Ali morda strategija strateškega sveta predsednika vlade? Zakaj v tem dokumentu, ki ga je pripravilo MZ, ni že navedenih za paciente bistveno pomembnih stvari? Vsekakor to ni »španski predlog« o »varnosti in kakovosti v zdravstvu«; ta je obležal v predalu na MZ, čeprav nas je stal 450.000 evrov. To je nekdo naredil z namenom. Zakaj?
Predstavitev na Brdu je bila po opisu novinarjev, ki »skrbijo za »dobro ljudi«, odlična. To je poudarila tudi novinarka Milena Zupanič v Delu, 4. maju 2023, v članku z naslovom: Kako slovensko zdravstvo vidijo tuji strokovnjaki. Od njih, tako je zapisala, naj bi dobili le pohvale za naš zdravstveni sistem. Nekatere stvari so res tudi dobre, a zaradi prizadevanj posameznikov in ekip in ne zaradi politike. Za nekatera področja si upam zapisati, da v EU ne pošiljamo resničnih podatkov.
Skrivanje napak, kultura strahu
Kako je sicer mogoče stališče, ki ga je izpostavil Mihael van den Berg iz OECD, citiram: »Močna oskrba na primarni ravni je zaklad Slovenije.« Ali se je gospod iz nas norčeval? Naj še enkrat ponovim, da v predstavitvi MZ ni bilo niti enega za paciente pomembnega problema s področja varnosti in kakovosti: skrivanje napak, pripisovanje napak komplikacijam, defenzivna medicina, izogibanje težjim bolnikom in njihovo premeščanje drugam, na višji strokovni nivo. Za vse to so razlogi znani, a jih nočemo urediti! Politika, ki še vedno stoji za nesprejemljivo ureditvijo upravljanja in planskega financiranja, ne pride na dan z odkrito besedo. Ne želi spremeniti organizacije bolnišnic in sistema zavarovanj (sistemska neurejenost). Nedolžna ni niti moja stroka, ki zase ocenjuje, da je vse narejeno optimalno ali skoraj optimalno, pacientom oziroma sorodnikom ob slabem izidu zdravljenja pa razlaga, da je šlo za komplikacijo postopka ali bolezni. Neprofesionalno, nepregledno z obeh strani in v nasprotju z integriteto in poštenostjo do javnosti, kar imamo na jeziku. Tako ne bomo prišli nikamor. Vsemu temu botruje med vsemi zaposlenimi še kultura strahu. Še vedno, kar se vleče iz preteklosti, v zdravstvu poznamo le kriminalizacijo človeških napak, ki jih je ministrstvo preimenovalo v strokovne napake. Tako imamo pri nas le krivdno odškodnino, ki škoduje tako zdravstvenemu osebju kot pacientom. Ob napakah ministrstvo za zdravje pošlje policijo, odstavi vodstvo in vlaga kazenske ovadbe. Stvari pa tečejo po istem sistemu ali ob manjših popravkih naprej. Plačilo odškodnine, če do tega pride (kar bi se moralo zgoditi v vsakem primeru ne glede na razlog, če pacient utrpi škodo), pa plača bolnišnica iz denarja, namenjenega za opravljanje zdravstvenih storitev. Pa razumi to, kdor more.
Ob vsem navedenem, in ker gre za strokovni dokument, je dodatno nesprejemljivo, neurejeno citiranje v hvaljenem osnutku MZ. Z drugimi besedami: avtorji so si privoščili kar plagiatorstvo! Pokazali so zvrhano mero neprofesionalnosti, amaterizma, odsotnost integritete, nespoštovanja sodelavcev, skratka, padli so na vsej črti moralnih in etičnih standardov. Da ne bo pomote; to so predstavniki vlade in MZ!
Potrebujemo točne podatke
Povsem jasno je, da za ureditev kakovosti in varnosti v zdravstvu za bolnike in nič manj za zaposlene potrebujemo najprej profesionalnost zaposlenih v zdravstvu in s tem odgovornost do javnosti. Potrebujemo vzgojo vrednot! Ob profesionalizmu potrebujemo spremembo zakonodaje in točne podatke o tem, kaj se ob napakah dogaja v bolnišnicah, da ne bomo mešali malomarnosti, neznanja in resničnih nesrečnih dogodkov ter človeških napak, ki so neizogibne, ter slabe organizacije dela, pomanjkljivega komuniciranja med strokovnjaki in med različnimi nivoji stroke itd.! To je pomembno predvsem zaradi dejstva, da javnost ne bo imela in ne sme imeti občutka, da se strokovnjaki skrivamo za »komplikacijami«. Slednje je zelo prikladno in pogosto v našem profesionalno nezrelem okolju.
Za vse navedeno so potrebne kulturne spremembe ter za ureditev varnosti in kakovosti tudi dodaten kader in denar ne glede na morebitno boljšo organizacijo in racionalizacijo dela v bolnišnicah. Stroški v zdravstvu povsod skokovito naraščajo! Razlogi so znani! Upam si zapisati, da smo, potem ko je prof. dr. Andrej Robida, dr. med., s tem delom pred 23 leti začel, pripravil številne priročnike, priporočila, navodila in napisal knjige, tako rekoč na začetku poti. Ministrstvo je brez spomina, žal. Ponavljam. Menim, da gre v velikem delu za naš neprofesionalni odnos do profesionalnosti in s tem poštenosti do ljudi! To je v naši družbi povsod globoko zakoreninjeno! Dovolim si provokativno vprašanje: Zakaj bi bili v družbi brez moralnih, etičnih meril in vrednot, v družbi, ki je bolna (dr. Leonida Zalokar), zdravniki in zaposleni v zdravstvu izjema?
Prihaja čas, ko se bomo vsi v zdravstvu in politiki morali soočiti z realnostjo našega časa, in to šele 23 let po tem, ko so v ZDA objavili knjigo »TO ERR IS HUMAN«.
Spoštovani! Na potezi smo bolniki, tako desno kot levo razmišljajoči. Zdravstvo ne more biti niti levo niti desno. Je lahko samo dobro! Z odločnostjo in s poštenostjo ob pomoči dela stroke (politično neopredeljene) je treba prisiliti politiko in del stroke k drugačnemu, poštenemu delovanju. Gre za naše zdravje in varnost!
