Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
“Cilj ZRTVS-1B je torej politična čistka, izvedena z zlorabo zakonodajnega postopka in v nasprotju s številnimi drugimi elementi pravne države,” sta vlagatelja pobude za ustavno presojo zakona o RTV med drugim zapisala v pritožbo, ki sta jo poslala na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ustavno sodišče namreč ni zaščitilo pravice posameznika, temveč je zaščitilo zakonodajno oblast, kar odpira vprašanje učinkovitega varstva človekovih pravic.
Pobudnik ocene ustavnosti zakona, predsednik zdajšnjega programskega sveta Peter Gregorčič, in avtor pobude Matej Avbelj sta sporočila, da sta pripravila pritožbo in jo poslala na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva.
“V pritožbi zatrjujemo kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 6. člena Konvencije. Kršitve konvencije utemeljujemo z dejstvom, da je ustavno sodišče z odpravo začasnega zadržanja pobudnikom odvzelo edino pravno sredstvo, katerega integralni del je, skladno z ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, začasno zadržanje izpodbijanega predpisa. Zatrjujemo tudi, da je ustavno sodišče s tem sklepom zaščitilo državno oblast proti posameznikom, kar je v grobem nasprotju s samim jedrom ideje varovanja človekovih pravic. Bistvo delitve oblasti je namreč v tem, da se posameznik ščiti pred zlorabami oblasti, ne pa da oblast enotno deluje proti posamezniku,” je navedeno.
Po izčrpnem navajanju argumentov sta se sklicevala na primere iz drugih držav, na podlagi katerih “je bilo torej KZS RS dolžno pobudnikoma v razumnem roku omogočiti učinkovito pravno sredstvo zoper ex lege poseg zakonodajalca v njihove pravice, varovane s slovensko ustavo, EKČP in EU“.
Foto: STA
Odprava začasnega zadržanja predstavlja “nevaren precedens”
Po njunih navedbah odprava začasnega zadržanja predstavlja “nevaren precedens” v evropskem pravnem prostoru, saj je sodišče zadržanje odpravilo, ne da bi kakor koli zaščitilo pravni položaj pobudnikov”. V nadaljevanju piše, da jim je bila odvzeta pravica do izjavljanja, “ki je del pravice do poštenega sojenja. Čeprav smo od sodišča izrecno zahtevali, da nam v primeru odpoklica zadržanja omogoči, da se o spremenjenih okoliščinah izjavimo, sodišče te zahteve ni navedlo niti v povzetku navedb strank v postopku. Zahtevo je preprosto spregledalo.” Po njunih navedbah je ustavno sodišče z odpravo začasnega zadržanja zaščitilo zakonodajalca, torej državo, proti posameznikom, “ki so skladno s pravom človekovih pravic lahko edini nosilci človekovih pravic. Tako stališče odpira pomembno vprašanje, ali so človekove pravice v Sloveniji še učinkovito (za)varovane”. Avbelj in Gregorčič sta se v nadaljevanju dotaknila sej ustavnih sodnikov. “V obrazložitvi svojega sklepa je ustavno sodišče sporočilo, da je doslej zadevo obravnavalo na desetih nejavnih sejah, pri čemer je obravnavalo tudi več različnih osnutkov vsebinskih odločitev o zadevi, ki so bili oblikovani v različnih smereh, vendar kljub prizadevanjem nobena vsebinska odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov.”
Navajata, da je ustavno sodišče “odkrito priznalo, da je prišlo v položaj, ko ne more več oceniti, kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev v obravnavani zadevi. Presodilo je, da “ni mogoče izključiti niti, da bi se takšno stanje spremenilo šele s (prvo ali naslednjimi) spremembami sestave sodnikov ustavnega sodišča”. Ker je v svojem sklepu zavzelo jasno stališče, da “sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva,’ to nedvomno pomeni, da so z izdajo tega sklepa v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva,” je še zapisano.
Odločitev ustavnega sodišča naj bi bila danes objavljena v uradnem listu, po objavi se mora svet konstituirati v sedmih dneh. Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough bi lahko sejo novega sveta sklical še ta teden, medtem ko novela določa, da svet RTVS najpozneje v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave.
