Piše: G. B.
V novi Demokraciji objavljamo obširno analizo sprememb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je vladajoča tranzicijska levica spremenila v nekakšen progresiven davek, s katerim bo samo še dodatno ropala davkoplačevalce. Pišemo o škandaloznem objemanju ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan (SD) z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, o novih navodilih prvega botra paradržave Milana Kučana premierju Robertu Golobu, pa tudi o tem, kako je »golobnjak« poskrbel za škandalozno povišice plače prvega moža SDH Žige Debeljaka, ki je očitno nagrajen za kadrovsko lomastenje po podjetjih, kjer ima država znaten vpliv. Objavljamo reportažo s posveta VSO o tem, kako gre sedaj za vrednote slovenske ustave, pa tudi o tem, kako vladajoča koalicija izvaja barbarski udar proti ustavi preko poskusa razrešitve programskih svetnikov na RTV Slovenija.
Zgodilo se je tisto, kar smo v Demokraciji že napovedali in česar smo se najbolj bali. Po napovedani ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ), ki je vsaj dajalo videz svobodne izbire, je stranka Levica pohitela s predlogom, da bi po novem tudi obvezen prispevek plačevali po progresivni lestvici. »Neumnost, ki je težko izvedljiva in ne rešuje problema. Če želi vlada breme zavarovanja uskladiti z dohodkom, naj preprosto dvigne prispevno stopnjo za zdravstvo,« je prepričan zdravnik in nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. Po poročanju medijev so v Levici svoj predlog pojasnili, da je to boljša in pravičnejša rešitev kot samo prenos DZZ v obvezni zdravstveni prispevek. Po njihovo je vlada sprejela pogumno in pravilno odločitev, da ukine DZZ, toda oni bi šli še dlje: tisti z najnižjimi prihodki bi plačevali 15 evrov, tisti z najvišjimi pa 200 evrov. Še ena progresivna obdavčitev (in to neto plače) torej, potem ko obvezno zdravstveno zavarovanje že plačujemo po progresivni lestvici. »Eni boste plačevali več zato, da bodo drugi lahko plačevali manj,« je na Twitterju zapisal Vid Mlakar, publicist in raziskovalec na medicinski fakulteti v Ženevi.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Kučanov čarovniški trik in Golobova javna »spoved«
Prvi predsednik republike Milan Kučan se je v govoru na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike zavzel za postavitev spomenika osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani. Spomenik bi bil po njegovih besedah vodilo ter bi nas kot narod povezoval in opogumljal za uspešno spoprijemanje s prihodnjimi izzivi, je 5. maja poročala STA. »Tak spomenik bi svoje mesto upravičeno imel na osrednjem trgu našega glavnega mesta, na Trgu republike, na katerem so se odvijala mnoga osamosvojitvena dejanja,« je tedaj pojasnil zadnji šef CK ZKS in dodal: »Na tem zgodovinsko simbolnem kraju zdaj stoji spomenik, posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki na žalost še zmeraj deli naš narod.« Ob tem je še pristavil, da muzej, kakršenkoli že, »ne more opravljati funkcije spomenika«. Šele kakšen teden kasneje pa so nekateri režimski mediji popravljali menda napačno interpretacijo Kučanovih besed, češ da bi spomenik osamosvojitve nadomestil sedaj stoječi spomenik revolucije.
Za vrednote slovenske ustave gre!
Prejšnjo sredo je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve pripravilo pogovorno omizje na temo Med Poljčami in Čebinami, na katerem so sodelovali nekdanja predsednika Ustavnega sodišča RS dr. Ernest Petrič in dr. Peter Jambrek, sodnik na ustavnem sodišču ddr. Klemen Jaklič, nekdanji predsednik DZ Janez Podobnik ter predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik VSO Lojze Peterle. Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, poklon vladnih predstavnikov Čebinam in nedavno zanikanje vojne za Slovenijo so le nekatera dejstva, ki so v nasprotju z duhom in dosežki slovenske osamosvojitve ter zamegljujejo razlikovanje med vrednotami nedemokratične dobe pred osamosvojitvijo in demokratične dobe po njej. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je videlo potrebo, da z omizjem visoko kompetentnih sogovorcev osvetli temeljne vrednote našega ustavnega reda pa tudi razlike z nedemokratičnim režimom, ki smo se mu z osamosvojitvijo plebiscitarno odpovedali.
Intervjuja: Borut Korun in Jožef Jelen
»Kulturni marksizem je evropski administraciji in vodstvu Evropske unije dobrodošel, saj nasprotuje samobitnosti posameznih narodov,« je v intervjuju za Demokraciji povedal svetovni popotnik in publicist Borut Korun. Kot pravi, je levičarstvo, ki nam obljublja uresničitev nemogočega, »eden najbolj izrazitih pojavov, ki kažejo, da smo prišli do konca civilizacijskega razvoja in da iščemo nekakšne nove poti«. »Utopičnih pričakovanj je vedno več, ker jih seveda namenoma ustvarjajo. Vsako je strel v civilizacijsko enotnost.« Poslanec SDS Jožef Jelen, ki sicer prihaja iz Mozirja, pa je opozoril, da je ukinitev avtocestne policije še ena od katastrofalnih potez Golobove vlade. »Te posledice občutimo vsi, še zlasti tisti, ki se vsakodnevno vozimo po avtocestah. Slovenija je tranzitna država in ena glavnih prometnih povezav med vzhodnim in zahodnim delom Evrope. Z ukinitvijo avtocestne policije se je poslabšala varnost na teh cestah, veliko več je kršitev, ki pa ostanejo nekaznovane, saj policijskih patrulj ni opaziti toliko kot prej,« je dejal v intervjuju za Demokracijo.
Škandalozno objemanje Švarc Pipanove z Jankovićem
Osmega maja so se pri spomeniku padlim borcem za osvoboditev Ljubljane na Orlah, kraju, ki sicer spada v občino Škofljica, zbrali nekateri politiki, med njimi predsednik vlade Robert Golob in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Golob je imel nagovor, zbrane je nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Za škandal pa je poskrbela Dominika Švarc Pipan, ki se je nadvse prisrčno objemala z Jankovićem. V vsaki demokratični državi bi bila ministrica danes že zgodovina. Zoper Jankovića na Okrožnem sodišču v Ljubljani potekata dva sodna postopka. V prvem, vodenem pod opravilno številko X K 18120/2015, tožilstvo Jankoviću in šestim soobtoženim očita nepravilnosti glede hladilne strojnice v kompleksu Stožice. Predobravnavni narok v zadevi je bil decembra 2021, ko nobeden od obtoženih ni priznal krivde. Glavna obravnava pa do danes še ni bila sklicana. V zadevi sodi sodnica Mojca Kocjančič, ki je prvi in za zdaj edini narok v zadevi izpeljala decembra 2021, potem pa nobenega več. Obtožnica je bila na sodišče vložena že leta 2015.
Vodstvu SDH nagrada za rezanje korporativnih glav
V času, ko se je 1. januarja 2023 zaradi ukrepov vlade Roberta Goloba vsem državljanom plača do leta 2025 znižala za več kot 1000 evrov na leto, je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) po prikimanju Roberta Goloba predsedniku uprave Žigi Debeljaku in članu uprave Janezu Tomšiču odobril za okoli 45 odstotkov višjo plačo. Povišanje velja že za april. Debeljak bo tako namesto dosedanjih 12.800 evrov bruto prejel 18.500 evrov, Tomšič pa namesto 11.500 evrov bruto 16.500 evrov. Po objavi podatkov so v koaliciji (Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica) kar tekmovali od začudenja in zgražanja. Dejstvo pa je, da tega drastičnega povišanja plač dveh vodilnih v SDH ne bi bilo, če temu ne bi prikimal predsednik vlade Robert Golob. Žiga Debeljak je Kučan-Golobov človek, Janez Tomšič pa je član stranke Nove Slovenije (NSi) in eden od dveh vodilnih iz te stranke, ki jih Golobovi po prevzemu oblasti niso zamenjali. Eden je Tomšič (SDH), drugi je Valentin Hajdinjak, predsednik uprave Družbe za avtoceste Republike Slovenije.
»Barbarski udar« vladajoče koalicije na pravno državo
V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough je na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in podpredsednico Evropske komisije Věro Jourovo naslovil prošnjo za srečanje. V DZ pa so v ponedeljek prišli predlogi za razrešitev devetih članov programskega sveta RTVS. Po mnenju direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha dogajanje v vrhu države kaže, da kljub zagotovilom vlade na deklarativni ravni, da si bo prizadevala za svoboden in kakovosten medijski prostor, njena dejanja v povezavi z Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) kažejo nasprotno. Kot je zapisal, je vodstvo RTVS od prvega dne mandata vlade »deležno jasnih političnih pritiskov, ki jih vladajoči brez zadržkov izražajo v svojih izjavah«. Ob tem je izpostavil izjavi ministrice za kulturo Aste Vrečko, da je vodstvo RTVS treba zamenjati, in premierja Roberta Goloba, da iščejo luknje v zakonu za čimprejšnjo menjavo vodilnih na javnem zavodu.
V tedniku Demokracija lahko preberete poglobljene in analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Miran Černec, Vinko Gorenak, Andreja Valič Zver, Edvard Kadič, Andrej Fink, Lan Seušek, Peter Marko Tase in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
