Piše: C. R.
Pred 80 leti se je na Tratah v Slovenskih goricah rodil Tone Kuntner, ki je svoje profesionalno življenje posvetil igranju, ob katerem je ves čas tudi pesnil. Pesmi piše in objavlja še danes, po več pesniških zbirkah z domovinsko tematiko je te dni pri Celjski Mohorjevi družbi izšla nova zbirka Mati zemlja, v kateri prevprašuje svoj odnos z zemljo.
Kuntner je bil od diplome leta 1968 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa vse do upokojitve član Mestnega gledališča ljubljanskega. V 80. letih je odigral več osrednjih likov, med njimi Hvastjo v Cankarjevih hlapcih, Kreona v Smoletovi Antigoni, Čebutikina v Čehovovih Treh sestrah, Obsojenca v Petanovih Dachavskih procesih in Matijo Čopa v Flisarjevi drami Iztrohnjeno srce.
Od gledaliških upodobitev sta mu, kot je povedal pred desetletjem, najbolj v spominu ostali vloga Kreona, za katero je leta 1983 prejel Borštnikovo nagrado, in vloga Johna Proctorja v Millerjevi drami Lov na čarovnice. Leta 1980 je za igralsko delo prejel priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Igral je tudi v filmih, kot sta Na klancu v režiji Vojka Duletiča ter Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavlovića.
“Enakovredno z igralcem je treba govoriti tudi o pesniku Tonetu Kuntnerju, saj je nemogoče prezreti njegovo ljubezensko liriko in poezijo, kjer se pesnik vrača k vprašanjem zemlje in vraščenosti z njo,” piše v življenjepisu, objavljenem na portalu Sigledal.
Kuntner, ki sam sebe opredeljuje za enega redkih domovinskih pesnikov, je pred leti za STA med pesniškimi zbirkami izpostavil delo O domovina iz leta 1994, za katero si je naslov sposodil pri Cankarju. Ob 10. obletnici osamosvojene Slovenije je izdal zbirko Mati Slovenija (izšla je pri naši založbi Nova obzorja leta 2001), leta 2013 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla tretja zbirka z domovinsko tematiko Podorane sanje. Pri založbi Karantanija so leta 2016 izdali še zbirko Mati Slovenija, ki jo je posvetil 25-letnici samostojne Slovenije.
Pri Celjski Mohorjevi družbi bodo v torek predstavili zadnjo Kuntnerjevo zbirko, v kateri prevprašuje svoj odnos z zemljo, ki jo doživlja kot mater – “predstavlja mu početek in konec, rojstvo in poslednje naročje”, so zapisali pri založbi.
Do leta 2013 je bil Kuntner član Društva slovenskih pisateljev in slovenskega centra PEN, a je iz njiju izstopil. Kot vzrok je tedaj navedel politikantstvo, s katerim sta se po njegovih besedah začeli ukvarjati društvi. “Bil sem prvi, ki sem izstopil, za menoj so sledila tudi velika imena, kar mi potrjuje, da sem storil prav,” je še dejal.
Za poezijo je leta 1970 prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 1994 zlatnik poezije.
Tone Kuntner se je v javnosti vedno izpovedoval kot domoljub in nikoli ni skrival, da so mu blizu vrednote slovenske pomladi. V času protestnih shodov pred zgradbo vrhovnega sodišča v Ljubljani je redno nastopal s svojo poezijo.
Uredništvo Demokracije Tonetu Kuntnerju vošči obilo blagoslova in na mnoga leta!
